Malo gume na palici, pritrjeno na motorček, pa gre. V resnici so brisalci vetrobranskega stekla precej bolj zakompliciran del avta. To pove tudi podatek, da razvoj pri vsaki novi generaciji avta v sodelovanju z dobaviteljem brisalcev lahko traja tudi dve ali več let - da so pravilno vgrajeni v karoserijo, da je v ozadju dovolj prostora za pogonske mehanizme, da so roke ravno prav dolge in pod pravim pritiskom stiskajo metlice, hkrati pa ohranjajo aerodinamičnost ... Pri tem morajo iti brisalci skozi številne teste, ki simulirajo največji razpon hitrosti avta in najostrejše vremenske okoliščine.
Poglavje zase je razvoj šob za čiščenje stekel, samo pri Škodi uporabljajo tri različne tipe, vsak je posebej usklajen z delovanjem brisalcev.
Pri Škodi, ki je del koncerna Volkswagen, pa so razložili tudi globlje ozadje delovanja brisalcev. V grobem se delijo v dve skupini. Pri avtomobilih nižjih razredov, kot sta fabia in scala, uporabljajo enostavnejšo zasnovo rotacijskega motorja. Motorjeva ročica je povezana neposredno z gredjo in se vrti okoli svoje osi. Takšni brisalci nimajo lastne kontrolne enote, temveč vse ukaze posreduje osrednja avtomobilska kontrolna enota. Kljub preprostejši zasnovi imajo tudi ti brisalci lahko nekatere dodatne funkcije, kot so povezava s senzorjem za dež, aktivacija servisnega položaja ali pa upočasnitev delovanja pri stoječem vozilu, na primer pred semaforjem.
A takšna enostavna zasnova ne omogoča izdatnejšega prilagajanja delovanja. Zato pri večjih modelih vgrajujejo t. i. reverzibilne motorje. Delujejo s kontroliranim sinhronim vrtenjem gredi v skladu s trenutno zahtevano močjo, nihanjem in hitrostjo.
Zaradi reverzibilnih motorjev je delovanje brisalcev tišje in bolj gladko. Lastna kontrolna enota pa omogoča še nekatere druge funkcionalnosti, kot je na primer funkcija parkiranja - ko niso aktivirani, se "pospravijo" globoko pod pokrov motorja.
Dodatna pozicija parkiranja
Dražji Škodini in tudi ostali koncernski modeli pa pri brisalcih uporabljajo dva različna položaja "parkiranja" - običajnega in dodatnega. Voznik to opazi, ko ugasne avto, takrat pa brisalci za hip dobesedno poskočijo, pa čeprav ne dežuje in se ni dotaknil stikala za vklop. Gre za zaščitno funkcijo, ki preprečuje deformacijo konic brisalcev. Če je namreč konica iz posebej občutljive gume predolgo časa v istem položaju, pride do sprememb v njeni sestavi in izgublja zmogljivost čiščenja stekla brez mokrih sledi.
Občasni premik med enim in drugim položajem krmili poseben logaritem v računalniški enoti, na katerega voznik nima vpliva.
Dragi A.L., žal ne bo šlo za logaritem (ta beseda mogoče zveni zaradi matematike), ampak gre za algoritem. Pa naslednjič …