Trenutno se dogaja nekaj, kar še nekaj mesecev nazaj nihče ni pričakoval, strm padec cene nafte in pocenitev naftnih energentov.

To je zanimiv pojav, ki ga ne razumem prav dobro.

Kako lahko to vpliva na razvoj in prodajo električnih avtomobilov?

Mislim, da smo pognali kolo, ki se ga ne da več ustaviti. Kljub temu, da cena nafte pada. Drugo dejstvo je, da Saudska Arabija in Katar postavljata največje  laboratorije za razvoj baterij.

Torej ne gre zato, da bi naftni lobiji zaradi lastnih interesov zavirali prihod električni vozil, ampak so se v to zgodbo vpletli sami?

Tako je. Oni bodo to samo pognali naprej. Moje osebno mnenje pa je, da želijo s padcem cen nafte eliminirati Rusijo.

Koliko je sploh še nafte?

Ne gre se zato, za koliko let je še nafte. Saj nafto lahko pridelujemo s sinteznimi postopki. Lahko jo črpamo z naftnimi skrilavci, s čimer si degradiramo okolje. Druga komponenta so vozila na plin. Tretja komponenta je geopolitična. Evropa in Japonska želita biti energijsko neodvisni.

Bruselj je pripravil zakon, ki predvideva obvezno število vodikovih polnilnih postaj in javno dostopnih električnih polnilnic, a je vse padlo v vodo, odločitev pa je zdaj v rokah posameznih članic EU. Je to za Slovenijo slabo?

To so pa lobiji. Ne vem, če je slabo za Slovenijo. Slovenija je zelo posebna država, kjer so državljani lastniki 90 odstotkov stanovanj, ne vem, koliko od tega je hiš, ki ima lahko vsaka svojo polnilno postajo. To ni izgovor. Trenutno je slabše za stanovalce v blokih. Ko se bodo začeli prodajati električni avtomobili, bodo zagotovo na voljo tudi tam polnilne postaje. Če ne drugače, bo privatno partnerstvo.

Zaradi trdih delcev v zraku, ki so stranski produkt vozil, po nekaterih podatkih na leto v Evropi umre preko 100.000 ljudi. So električni avtomobili rešitev za to?

To ni samo moje mnenje, ampak vizija marsikoga. Ko je bil sprejet evropski projekt, sem prejel kar nekaj pisem Ljubljančanov, naj apeliram na župana, da zapre vsaj mestno središče in ga prepusti samo za električna vozila. Se je pa v Evropi odprla tema, „Ali so avtomobili nove cigarete?“. Vidimo, da se mesta zapirajo za starejše „smrdljive“ avtomobile. Menim, da bo pobud meščanov na mestne oblasti povsod po Evropi še več. Naredili bodo pritisk, da bodo mesta začeli zapirati.

Ko bodo enkrat pri nas na cesti električni avtomobili, bomo imeli novo težavo. Slovenija bo elektriko pridobivala tudi iz termoelektrarne TEŠ6. To ni čisti vir energije, kar se ne sklada z vizijo električnih vozil, kjer se poudarja, da so brez emisijska vozila, čista vozila.

To je res. To ni samo slovenski problem, tudi drugje imajo veliko termoelektrarn. Predstavljajmo si, da imamo razpršeno zadevo, recimo promet, ki jo je veliko težje nadzirati in je mobilen, kot pa stacionarni vir CO2, ki ga lažje lovimo. Kemijski inštitut je pred kratkim dobil sredstva za pretvorbo CO2 v metanol. Princip je znan, potrebno je razviti tehnologijo.

Bi morali električne avtomobile polniti z energijo iz vetrnih elektrarn in drugih čistih virov?

Potem bodo pa energijo iz termoelektrarne koristili kje drugje. Na žalost imamo še TEŠ6. Jaz pravim, da je neškodljiva tudi jedrska energija, če znamo odpadke pravilno skladiščiti.

Pogosto vprašanje v povezavi z baterijskimi vozili je, kako so lahko čista, če imajo baterijo, ki je škodljiv odpadek, ko je izrabljena.

To je tudi vprašanje za nas raziskovalce. Dokler smo izdelovali materiale za mobilne telefone in preostale prenosne električne naprave ni bilo prave potrebe po iskanju bolj učinkovitih postopkov. Takrat nismo čutili potrebe, da bi morali spremljati energetsko bilanco priprave materialov za baterije. Proizvodnja materialov je bila tako minimalna. S prihodom potreb po večjih baterijskih sistemih se tudi raziskovalci obračamo na sintezne postopke, po katerih mi pripravljamo materiale, ki bodo uporabljeni v akumulatorjih in so manj energetsko potratni in uporabljamo surovine, ki jih je veliko. To je zahteven proces. Predstavljajte si Titanik, kako ga je bilo težko obrniti. To mi zdaj počnemo, „obračamo Titanik, poleg tega, da moramo najti pot med čermi.“

Foto: Gregor Prebil Kemijski inštitut

Splošno mnenje glede baterij v mobilnih telefonih je, da povzročajo sevanje in jih ni dobro nositi v žepu ali pa jih med spanjem imeti pri sebi. Je to res?

Sevanje ni od baterije.

Kakšen interes bi morala imeti Slovenija pri razvoju elektromobilnosti?

Slovenska avtomobilska industrija je bila in je zelo močna. Tudi kar zadeva elektriko ima Slovenija največje število razvitih električnih avtomobilov na število prebivalcev. Mislim, da smo zelo močni.  Slovenci prispevamo pomemben delež k razvoju električnih vozil.

Na Kemijskem inštitutu sodelujete s Hondo. So se sami obrnili na vas, ali ste navezali stik vi?

Na znanstvenih srečanjih sem se srečal s predstavniki Honde, ki so videli, da delam zanimive stvari. Poslali so mi dokumentacijo, da sem se prijavil na njihov začetni start up projekt. Prvo leto nisem bil izbran, zato sem drugo leto skupaj s še enim kolegom izoblikoval drzno idejo, s katero smo uspeli.

Včasih se zdi, da so avtomobilski proizvajalci „bosi,“ kar zadeva baterijsko tehnologijo in se upirajo na inštitute, kot je vaš. To drži?

Koncept Honde je, da na leto v Evropi potrdijo dva do tri start up kliente. Mene so že prej preverili, saj so vedeli, kaj delam, saj sem delal na velikem projektu. Nato so prišli k nam in so videli, kako smo opremljeni, kako funkcioniramo. Tu so nas ocenili. Na osnovi dela, ki sem ga ponudil v času start up projekta, so se odločili, da bodo z nami sodelovali.

Je lahko potem Slovenija nek vpliven igralec na področju elektormobilnosti in akumulatorjev?

O tem sem govoril z bruseljsko birokracijo. Bilo je tudi govora, če bi Slovenija lahko imela baterijsko tovarno. Bruselj si prizadeva za neodvisnost na tem področju in bo predvidoma ob koncu te finančne perspektive začel vzpodbujati in investirati v evropska baterijska podjetja. Razmišljal sem, ali je Slovenija sposobna imeti mega tovarno, kot jo gradi Panasonic. To je sicer vprašanje za politiko, ne zame. Pri nas na Kemijskem inštitutu nas okoli 10 dela na razvoju. Potem je tu potreben še inženiring in razvoj proizvodne tehnologije. Potrebna je širša podpora.

Zakaj so Japonci v primerjavi z Evropo toliko bolj napredni na tem področju?

Navedel bom primer Honde. Oni na leto zapravijo veliko denarja za deset projektov, kot je bil naš, ker vedo, da bo en projekt od teh uspešen. Če to razumemo, nas je zanimalo, zakaj to ne dela Evropa, kjer taki projekti končajo „v smeteh.“ Tukaj se pojavi razlika. Pri Hondi od 150.000 zaposlenih, 14.000 ljudi dela v razvoju. Oni imajo filozofijo, da razvojniki s plezanjem po hierarhični lestvici pridejo v vodilni kader. Oni imajo v vodstvu razvojnike in inženirje, ki se dobro zavedajo, kaj pomeni razvoj. Koga imamo pa mi na vodilnih položajih ?

Kako gledate na Kitajce?

Zelo so sposobni. Imajo veliko boljšo strategijo, kot Evropa. Celo moji kitajski kolegi so za vsak uspeh veliko bolje nagrajeni, kot smo evropski raziskovalci.

Kakšen bo njihov vpliv na elektromobilnost?

Oni bodo morali najprej počistiti pri sebi, predvsem smog, ki ga imajo v mestih. Ko bodo odpravili to težave, bo zanimivo. Na baterije imajo velik vliv. Je pa res, da bo delavna sila tudi tam vse dražja. Lahko se zgodi, da ne bodo imeli več delavne sile, ki bo delala v njihovih tovarnah, kjer so vsaj v nekaterih za nas nevzdržni pogoji.

Kdaj bo točka preloma, ko bo na cesti več baterijskih vozil, kot vozil z notranjim pogonom?

To je zelo težko napovedati. Tu je še plin, ki lahko prevlada. Če se zopet vrnem nazaj na Bruselj. EU pripravlja ta koncept, ki je bolj čist kar zadeva izpust trdih delcev. Čeprav si na cesti želim videti baterijske avtomobile, prepuščam tudi možnost preboja plinskih vozil.

Danes za dva evra na elektriko prevozimo 100 kilometrov. Kaj pa, ko bodo električna vozila na cesti masovno, koliko se bo podražila elektrika?

Zagotovo bodo dajatve. Podjetja že razvijajo te protokole. Ko bomo želeli polniti baterijo avtomobila, tudi ko se bomo doma prijavil na domači vtičnici, bo avtomobil poslal povratni signal. Cena v trenutku ne bo več ista, ampak višja.

Se bo, glede na to, koliko imamo hiš v Sloveniji, izplačalo imeti svoje elektrarne na sončne celice in proizvajati svojo elektriko?

Dobro vprašanje. To je tudi moja želja. Vsekakor se nekaj se dogaja z našim planetom. Če ne bomo nekaj naredili, se ne bo dobro končalo.