Poročali smo o davišnji hudi nesreči, ko je voznik v središču Ljubljane na križišču treščil v dva pešca. Eden je zaradi posledic nesreče umrl takoj, drugi v bolnišnici. Voznik avta je, ne da bi ustavil, po nesreči odpeljal naprej in so ga policisti izsledili kasneje.

Huda nesreča Občani pomagali, da so pobeglega voznika hitro našli  

Prvi test je pokazal, da je vozil pijan, v avtu so našli zavojčke s prahom, za katere sumijo da gre za kokain. Kako močno je bil pod vplivom alkohola in nedovoljenih snovi, bodo pokazali rezultati strokovnega pregleda. 

Voznik naj bi skozi križišče zapeljal pri rdeči luči. Je mogoče, da je ni videl?

"Alkohol je živilo. Kot takšno pa na človeške možgane deluje tako, da začne izklapljati višje možganske centre, posledično pa pričnejo na naše telo prevladovati nižji nadzorni centri," je že pred časom na temo nedovoljenih substanc v prometu za Žurnal24 pojasnil direktor Inštituta za sodno medicino Jožef Balažic.

V odvisnosti od stopnje alkohola v krvi so vidne posledice na našem vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. Z višanjem stopnje alkohola se nadzorni centri možganov drug za drugim izklapljajo, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri.

Pred šestimi leti Toliko zapora je zadrogiran voznik dobil za dve mrtvi peški   

VID

"Pri manj vajenih pivcih je lahko že pri stopnji 0,2 g/kg, torej veliko pod dovoljeno stopnjo v prometu, že vidna sprememba pri delovanju oči," opozarja Balažic. Alkohol vpliva na delovanje očesne leče, ki se slabše prilagaja, zato se nam oži vidno polje. Vse težje zaznavamo dogodke, ki se dogajajo na naši levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje alkohola (že pri 0,4 g/kg) se prične megliti vid, saj leča postaja vse bolj toga. Nastajati prične tunelski vid, predmeti se nam zdijo bolj daleč, kot so v resnici. Istočasno alkohol deluje na mrežnico, zato vse slabše zaznavamo rdečo barvo. Rdeča barva je v prometu bistvena (semaforji, zadnje in zavorne luči, usmerjevalni znaki …). 

RAVNOTEŽJE

Alkohol na ravnotežje ljudi vpliva različno, nekatere prične hitro "zanašati", drugi so tudi pri višjih stopnjah še "stabilni." A to je lahko tudi zelo varljiv občutek, saj alkohol deluje na druge možganske centre.

REAKCIJE

Trezen šofer ima povprečen reakcijski čas med 0,7 in 1,0 sekunde. Pri stopnji opitosti nad 1,1 g/kg se reakcijski čas podaljša za okoli 30 odstotkov. Pri stopnji opitosti nad 1,5 g/kg se reakcijski čas podaljša za okoli 50 odstotkov. Konkretno to pomeni naslednje: pri hitrosti 50 km/h (mestna vožnja) bo ta voznik pohodil zavoro kar sedem metrov kasneje. Koga vse lahko avto že povozi v sedmih metrih? Pri 100 km/h bo zavoro pritisnil v povprečju 14 metrov kasneje!

Droge vse skupaj še potencirajo!

Pri vplivu drog na voznike so vplivi lahko še hujši. Nasplošno za droge velja, da odvisno od tipa opijata na centralno živčevje delujejo različno in da je zelo težko postaviti mejo, pri kateri že usodno vplivajo na vožnjo. Poseben problem so moderne sintetične droge, ki se pojavljajo v uporabi, saj so zelo nepredvidljive in zelo nevarne za udeležbo v prometu. 

Konkretno za mamilo kokain pa velja, da vpliva na "korajžo", saj voznik pod vplivom tega mamila postane zelo agresiven v prometu.

Sredi Ljubljane Pijan in morda še na kokainu prevozil rdečo luč, ubil dva pešca in pobegnil