Pri mednarodnem svetu za čist transport (ICCT) so se lotili raziskave, kam je šel avtomobilski svet v 2018 glede emisij CO2, naredili so tudi strokovno podprte analize, ali je v celotnem življenjskem ciklu bolj umazan avto na klasični bencinski oziroma dizelski pogon, ali električen. 

Ugotovitev številka 1 je, da smo kupci na neki način samoodgovorni za ogrožanje načrta, po katerem bi (nominalne) emisije CO2 pri novih avtih do leta 2020 spravili na raven 95 g/km. To je bil namreč ambiciozen cilj EU iz leta 2012, ki je predvideval tudi sistem kvot za proizvajalce. In uresničitev je bila resnično na dosegu roke, saj se je še posebej pri bencinskih motorjih izpust CO2 močno znižal in že skorajda ujel povprečni izpust CO2 pri dizlih: 123 proti 118 g/km v letu 2017. Hibridna vozila pa so dosegala 90 g/km. Med bistvenimi razlogi za dobre rezultate je bil proces "downsizinga" motorjev, veliko je bilo storjenega na področju zniževanja mase. 

Če bi se takšen razvoj pri motorjih in masi nadaljeval, bi torej zelo verjetno ujeli CO2 cilje. A se je vmes zgodil zasuk, ki se imenuje križanci. V letu 2018 so križanci in športni terenci v Evropi uradno postali najbolj prodajan segment. Posledično se je leta 2017 povprečna masa avta zvišala na skoraj 1,4 tone, vsi kazalci pa kažejo, da se je zmanjševanje CO2 ustavilo. 

Ugotovitev številka 2 pa je, da so povsem električni avti že danes realno čistejši od klasičnih, tudi če upoštevamo proces izdelave in razgradnje. Povprečni nov klasičen avto iz leta 2017 je imel ob upoštevanju življenjskega cikla 150 tisoč kilometrov izpust 258 gramov na kilometer, najbolj učinkovit avto z motorjem na notranje zgorevanje pa 181 gramov. Na drugi strani pa je bilo povprečje za baterijske avte v 2017 le še 129 gramov, v kar je že vključen izpust pri izdelavi litij-ionskih baterij in proizvodnja elektrike, četudi ta prihaja iz neobnovljivih virov. 

dezurni@zurnal24.si