Po novem morajo biti vsi novi avtomobili, prodani v Evropski uniji, opremljeni z zapisovalnikom podatkov o dogodku EDR, ki je v laični javnosti bolj znan kot "črna skrinjica".
Zapisovalnik podatkov o dogodku je le ena od novosti, ki bodo zahtevane v novih avtomobilih, saj te med drugim vključujejo še inteligentnega pomočnika za hitrost, sistem za ohranjanje voznega pasu, asistenta za vzvratno vožnjo (senzorji ali kamera) ter inštalacijo za preprečevanje zagona avtomobila ob vinjenosti voznika.
Pri Agenciji za varnost prometa RS pojasnjujejo, da je zapisovalnik podatkov o dogodku implementiran v pravni red držav članic direktno z EU uredbo o splošni varnosti in zaščiti potnikov v vozilu. Uvedba zapisovalnikov podatkov o dogodku, v katerem so shranjeni številni ključni anonimizirani podatki o vozilu, ki jih spremljajo zahteve glede razpona, točnosti in ločljivosti podatkov ter njihovega zbiranja, shranjevanja in dostopnosti, za kratek čas pred in med trkom ter takoj po njem, je pomemben korak za pridobitev točnejših, bolj poglobljenih podatkov o nesrečah. Zato je uvedena zahteva, da so vsa motorna vozila opremljena s takimi zapisovalniki.
Ključen je ECU zračnih blazin
Zapisovalnik podatkov o dogodku dejansko ni nov kos fizične avtomobilske opreme, ki bi ga bilo treba dodatno vgraditi v avtomobile, ampak gre zgolj za nov softverski dodatek. Za shranjevanje podatkov se namreč uporablja elektronska kontrolna enota (ECU) zračnih blazin. V spomin enote se podatki stalno zapisujejo in se tudi stalno brišejo in zapisujejo na novo, razen v primeru, ko se sprožijo varnostni sistemi oziroma zračne vreče.
Če je avtomobil udeležen v prometni nesreči in se sprožijo varnostni sistemi, snemalnik shrani podatke o delovanju sistemov pet sekund pred in največ pet sekund po trku. V tem primeru so podatki shranjeni trajno in jih ni mogoče urejati, spreminjati ali izbrisati. Morebitnih podatkov tudi ni mogoče prisilno shraniti v kontrolno enoto.
Pomemben je tudi nabor podatkov, ki jih v primeru nezgode shrani zapisovalnik podatkov o dogodku. Sistem primarno zabeleži vse podatke, ki so neposredno povezani z nesrečo. To so aktivacijski časi varnostnih sistemov, podatki o zasedenosti sedežev, spremembe hitrosti in podobno.
Shranjeni pa so tudi drugi podatki, med njimi hitrost avtomobila pred nezgodo, pojemki hitrosti, vzdolžna in prečna usmeritev, stanje pedalov plina in zavor, naklon volana, vrtljaji motorja ter status sistemom ESC in ABS. V kontrolno enoto zračnih vreč se lahko zapiše več kot deset tisoč podatkov iz različnih sistemov v avtomobilu.
Pri AVP dodajajo, da podatki, ki se v zapisovalnik podatkov o dogodku shranjujejo v zvezi s kratkim obdobjem pred in med trkom ter takoj po njem in jih lahko beležijo in shranijo, vključujejo hitrost vozila, zaviranje, položaj in nagib vozila na cesti, stanje in stopnjo aktivacije vseh varnostnih sistemov vozila, sistem eCall, vgrajen v vozilo, aktiviranje zavor ter druge pomembne vhodne parametre vgrajenega aktivnega varnostnega sistema in sistema za preprečevanje nesreč, in sicer z visoko stopnjo natančnosti in zagotovljeno trajnostjo podatkov.
Omejen dostop do podatkov
Podatki, ki jih zabeleži zapisovalnik podatkov o dogodku, so namenjeni zgolj pomoči pri raziskovanju poteka in vzrokov za prometno nesrečo. Do njih ne sme dostopati niti lastnik avtomobila, niti serviser ali katerakoli druga neavtorizirana oseba.
Podatke se lahko poleg tega prebere le z uporabo posebnega orodja z ustrezno licenco, kar pomeni, da lahko do podatkov dostopajo le policisti in sodni izvedenci.
Podatkov se ne sme uporabiti za nadzor nad voznikovim vedenjem, voznik pa tudi v nobenem primeru na podlagi zabeleženih podatkov ni do ničesar obvezan in ne more utrpeti nobenih posledic. Poleg tega ne obstaja tveganje, da bi lahko kdo po nesreči spremenil podatke v zapisovalniku podatkov o dogodku in krivdo za nesrečo zvalil na nedolžnega voznika.
To potrjujejo tudi pri AVP, kjer pravijo, da zapisovalnik podatkov o dogodku ne more beležiti in shraniti zadnjih štirih številk označbe vozila v identifikacijski številki vozila ali katerih koli drugih informacij, na podlagi katerih bi se lahko identificirali samo vozilo, njegov lastnik ali imetnik.
Dodajajo, da so zapisovalniki zmožni beleženja in shranjevanja podatkov na način, da lahko države članice te podatke uporabijo samo za analizo varnosti v cestnem prometu in oceno učinkovitosti določenih sprejetih ukrepov, ne da bi bilo pri tem na podlagi shranjenih podatkov mogoče identificirati lastnika ali imetnika določenega vozila.
Vsako obdelavo osebnih podatkov, kot so informacije o vozniku, obdelane v zapisovalnikih podatkov o dogodku, ali informacije o zaspanosti in zmanjšani pozornosti voznika ali nepozornosti voznika, je potrebno izvesti v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta. Zapisovalniki podatkov o dogodku morajo delovati v okviru sistema zaprtega kroga, v katerem se podatki zapišejo čez shranjene podatke in pri katerem ni mogoče identificirati vozila ali voznika.