V Nemčiji so mnenja, da bi moralo šolanje voznikov postati bolj digitalno in sodobno. S tem naj bi se cena znižala, spletni portal focus.de povzema oceno nemškega avtomobilskega kluba ADAC.

Delovna skupina za promet predlaga, da bi bilo treba pri usposabljanju uporabiti več simulatorjev vožnje. Z učenjem v digitalnem okolju bi zmanjšali število praktičnih ur v prometu, hkrati pa naj bi šole vožnje na ta način zmanjšale stroške poslovanja, saj bi za usposabljaje kandidatov potrebovale manj vozil. V Nemčiji se šole vožnje soočajo z veliko kadrovsko stisko. Predlog na primer določa, da se simulatorji vožnje lahko uporabljajo tudi za dvanajst obveznih ur voženj po avtocestah in v mraku.

Foto: Profimedia Šola vožnje avtošola

Javna agencija RS za varnost prometa ne vodi evidenc o cenah usposabljanja pri šolah vožnje, saj gre za subjekte, ki delujejo na trgu, so pa v letu 2023 šole vožnje na neobvezno in informativno anketo, ki je bila razposlana vsem šolam vožnje, poročale o cenah učne ure praktičnega dela usposabljanja za kategorijo B. Povprečna cena na podlagi 55 prejetih odgovorov je znašala 36 eur. V okviru iste ankete je poročano povprečje učnih ur kandidatov za pristop k vozniškemu izpitu kategorije B znašalo 32 ur. 

Raziskave kažejo drugače

Simulatorji vožnje niso nikakršna novost. Prvi poskusi usposabljanja s simulatorji segajo že več desetletij nazaj, a se vse do danes niso obnesli, ker pri številnih osebah simulator povzroča slabost oziroma druge težave, povezane z ravnotežnostnim centrom, pogosto se prakticira le krajši čas rabe od 10 do 20 minut na dan (v enem kosu), so za Žurnal24 pojasnili v Javni agenciji za varnost prometa (AVP).

Foto: Osebni arhiv Borut žagar, šola vožnje Šmarca

Na AVP se sklicujejo tudi z nemško raziskavo CIECA preizkušanja usposabljanja kandidatov s simulatorji, ki na eni strani kaže, da je denarni prihranek v skupnem znesku v celotni fazi do pridobitve vozniškega dovoljenja je le okrog 100 evrov, po drugi strani pa kaže na časovni (ne)prihranek usposabljanja s simulatorji. Kandidati zajeti v raziskavo so imeli pri učenju s simulatorjem več učnih ur, kot ostali, ki simulatorja niso uporabljali. »Na navedem webinarju je bilo povedano, da kandidat na simulatorju lahko pridobiva predvsem izkušnje tehničnih spretnosti vožnje, kot je pretikanje ročnega menjalnika, nastavitve pravilnega sedežnega položaja, vrtenja volana ipd., ostale spretnosti pa mora pridobiti v prometu,« pojasnjujejo na AVP.

Enakega mnenja je tudi direktor Šole vožnje Šmarca in inštruktor Borut Žagar, ki pravi, da  simulator ne bo doprinesel k zmanjšanju števila ur vožnje v šoli vožnje na realnem terenu, še manj pa pocenil zadeve. "Malo boljši simulator vožnje stane toliko kot avto nižjega srednjega cenovnega razreda, prav tako je njegovo vzdrževanje (nadgradnje programske opreme) primerljivo s servisi vozila na motor z notranjim zgorevanjem," pravi in dodaja, da pri vožnji na simulatorju na eno stranko pride en mentor,  ki skrbi za delovanje oz. pravilno nastavitev takšnega simulatorja. Tako bi imela šola vožnje poleg dodatnih materialnih stroškov tudi dodatni kadrovski izziv - s takšnimi programi povprečni učitelj vožnje ne zna ravnati. Po besedah Žagarja bi bilo treba v tem primeru zaposlene dodatno specializirati, hkrati pa bi bilo treba tudi na novo zaposlovati "IT" kader. 

Foto: Saša Despot Simulator

Simulator bi lahko bil v pomoč

Žagar je menja, da lahko simulator pripomore k izboljšanju psihomotorike pri posamezniku:  "Sploh pri takšnih, kjer je koordinacija gibov slabša. Še vedno pa se bo treba prej ali slej usesti v avto in v živo začutite sile, katere vplivajo na voznika med vožnjo, na zvoke, doživetja okolice ...  Tudi simulatorji z virtualnimi (VR) očali se samo približajo resničnosti, ne morejo pa je za zdaj še v celoti nadomestiti."

Žagar še pravi, da bi bil zaradi vsega naštetega stroški pridobitve vozniškega dovoljenja dražji, o pozitivnih sinergijskih učinkih uporabe takšnih simulatorjev pa je za zdaj še skeptičen. Prav tako pojasnjuje, da vozniški izpit v Sloveniji v primerjavi z okoliškimi državami EU nikoli ni bil (pre)drag. "V naši šoli vožnje smo cene posamičnih storitev v obdobju zadnjih dveh let podražili med 3 in 10 %. Minimalen strošek vozniškega izpita za vozniški izpit B kategorije (20ur, CPP, prva pomoč, zdravniško, upravne takse) je malo večji od tisoč evrov, v povprečju pa kandidati za B kategoriji odštejejo okoli 1700 evrov (35 ur). Če se malo pošalim, povprečni kandidat na poti do vozniškega izpita potroši manj, kot bodo v družini ob prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu dali za novo 65" diagonalno TV, da bodo bolje spremljali tekme. Znanje, pridobljeno na poti do vozniškega izpita, bo lahko s pridom uporabil v naslednjih 50-ih letih - ta TV pa bo verjetno zvesto služil le desetino tega časa."

Foto: Profimedia Vozniški izpit

Potrebovali bi 500 sodobnih simulatorjev

Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje, pravi, da so simulatorji že dalj časa govori, simulatorji pa se uvajajo na različne načine. Pravi, da je treba vedeti, da je kakovosten simulator trenutno še vedno zelo velik finančni zalogaj, medtem ko so slabši, po njegovi oceni, za poučevanje prej slabost kot dodana vrednost. "Vsekakor sem mnenja, da bi lahko bil kakovosten in sodoben simulator pripomoček v učnem procesu, popolna zamenjava praktičnega poučevanja pa se mi ne zdi smotrna in niti ne bi bila cenovno dostopna. Trenutno namreč v Sloveniji deluje približno 800 učiteljev vožnje, kar pomeni tudi 800 avtomobilov. Če bi želeli usposobiti 20.000 kandidatov, bi potrebovali vsaj 500 kakovostnih simulatorjev, ki pa jih na tržišču po dostopnih cenah trenutno ni."

V AMZS menijo, da bi pri usposabljanju in izobraževanju voznikov morali preiti iz tehnike učenje upravljanja vozila, npr. speljevanje v klanec z ročno zavoro in ročnim menjalnikom, v razumevanje udeležbe v vožnji, učenje upravljanja sistemov v vozilu, … Večina novejših vozil ima vgrajene moderne varnostne sisteme, ki deluje na podlagi tako imenovanih lidarjev, radarjev in kamer. Vozniki se moramo naučiti te sisteme varno in pravilno uporabljati, saj lahko z njihovo pomočjo vozimo veliko varneje – če nam že ne bodo pomagali v celoti preprečiti nesreče, lahko vsaj omilijo njene posledice. 

Po besedah Pungertnika je ob tem ključno zavedanje, da je simulacija še vedno le simulacija in da je pri tovrstnem načinu učenja nemogoče doživeti vsa občutenja, ki jih kandidat doživlja v vozilu. Prepričan je, da bodo v prihodnje simulatorji dodatek pri poučevanju, glede na cene voženj v praktičnem delu pa meni, da še kar nekaj časa ne bodo popolna zamenjava tradicionalnega učenja. 

Foto: Saša Despot Manuel Pungertnik

"Simulator bi lahko nadomestil predvsem učenje pravil v prometu in opazovanje okolice vozila. Ob tem se je treba zavedati, da bi se morali učitelji odlično usposobiti, da bi s tovrstnim načinom poučevanja dobili želene rezultate, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo, da je na tržišču še ena od neštetih iger, ki jih mladi uporabljajo doma," pravi sogovornik.

Simulatorji ne bi prinesli pocenitve

Meni tudi, da simulatorji ne bi pocenili pridobitve vozniškega izpita. Pravi, da se simulacije trenutno uporabljajo v letalstvu, kjer je osnovno sredstvo (letalo) resnično drago. V cestnem prometu, kjer je cena osnovnega sredstva od 25.000 evrov naprej, pa bi morala cena simulatorja znašati 2000 evrov. Ob tem bi moral biti resnično kakovosten in uporabniku dati občutek pristnosti. V simulacijah bi lahko učili tehnike vožnje, zaviranja v kritični situaciji in podobno, vendar bi morali vse to v nadaljevanju doživeti tudi v realnosti.

Foto: Youtube Vožnja s simulatorjem

"Poučevanje oziroma pridobitev vozniškega izpita se ne bi pocenila, kvečjemu podražila, saj, kot sem že navedel, vidim simulator kot dodano vrednost in ne zamenjavo za praktično usposabljanje," pravi inštruktor in dodaja, da se zaveda, da je pot do vozniškega dovoljenja za marsikoga finančno zelo zahtevna. "Ob dejstvu, da v Sloveniji osebna mobilnost sloni na osebnem avtomobilu in bo – glede na predvidene investicije in razvoj infrastrukture za alternativne oblike mobilnosti, ki bi bile konkurenčne osebnemu avtomobilu –, tako vsaj še nekaj let, če ne desetletij, menimo, da bi morala država čim prej nasloviti tudi ta izziv, saj si nikakor ne želimo povečevanja mobilnostne revščine. Eden od ukrepov, ki bi bil po našem mnenju zelo hitro izvedljiv, je, da bi za storitve, povezane z izobraževanjem v prometu, veljala nižja davčna stopnja.”

dezurni@styria-media.si