Čeprav se tudi v Nemčiji pripravljajo na uvedbo vinjet, pa rešitve z nalepko prek meja očitno še vedno gledajo z veliko mero nezaupanja. V svojih priporočilih pred glavno turistično sezono je nemški avtoklub Adac obdelal nekaj najbolj "kompliciranih" sistemov cestninjenja, med katere  je uvrstil tudi slovenskega. 

• Želite testirati, kaj vse zmore novodobni BMW? Prijavite se!

"Potovanje skozi Slovenijo brez plačila cestnine je praktično nemogoče," piše na svojih straneh Adac. "Zastonjske ceste so namreč zaradi mobilnih zapor zelo pogosto prekinjene, kar turiste pelje nazaj na ceste, kjer velja obveza plačila cestnin," ugotavlja Adac in s tem daje vedeti, da je glas o slovenskem razpadajočem omrežju s številnimi semaforji na mestih bodočih delovišč segel v deveto vas. 

Pri Adacu svoje člane opominjajo tudi na dva razreda vinjet, pri čemer je ločnica med njimi višina 1,3 metra, do katere lahko nad prednjo os seže vozilo, da še spada v cenejši razred. Počitniška vozila ne glede na višino spadajo v cenejšo kategorijo, ugotavlja Adac, a vseeno svetuje, naj se vozniki pred odhodom na pot informirajo, kam njihova vozila uvršča slovenski sistem. 

Višji znesek lahko povzroči tudi strešni kovček

Poleg Slovenije naj bi imeli nenavadne sisteme tudi v Franciji, kjer se plačilo cestnine obračunava elektronsko glede na višino vozila, zato lahko na skok v višji razred vplivajo celo strešni kovčki in visoke antene, povračilo preplačane cestnine pa ni lahko. 

Na Poljskem morajo imeti vozila na določenih odsekih zaprtega cestninskega sistema v avtu poseben oddajnik, ki komunicira z infrastrukturo. Podoben sistem uporabljajo na Portugalskem, če vozilo transponderja nima, se ob prvem vstopu na avtocesto zabeleži registrska tablica in nato ob izhodu v roku 48 ur poravna cestnino na poštnih izpostavah.

Na Madžarskem pa so letos uvedli nov razred vinjet, ki pokriva majhne avtobuse in počitniške avtodome.

dezurni@zurnal24.si

Avtomobilistične teme tudi na forumih med.over.net.