Nenavadna ostalina preteklosti bi lahko pri marsikaterem uporabniku starejših GPS naprav 6. aprila povzročila težave. Gre za nekakšno miniaturno verzijo hrošča Y2K, ki je ob prelomu tisočletja povzročil nemalo težav v gospodarstvu, saj tehnika ni bila v celoti prilagojena na menjavo kar štirih številk v letnici.
Nekaj podobnega se dogaja zdaj, razlog pa je zapisan v "genetiki" naprav, bitnem sistemu naprav, ki v skladu s tehnologijo takratnega časa za štetje tednov uporabljajo desetbitni sistem. Takšne naprave se po 1.024 tednih od začetka štetja resetirajo in začnejo šteti znova. Prvi GPS teden se je začel 6. januarja 1980, tako da je do prvega "reseta" prišlo 21. avgusta 1999. Vendar pa je bilo takrat število naprav, ki so delovale prek GPS, v primerjavi z danes neznatno. Sedaj, po 19,7 leta, pa se bo števec spet zavrtel.
Pri novejših težav ne bo, pri starejših pa ...
Dobra novica je, da je po prepričanju strokovnjakov v uporabi le še malo naprav starejšega datuma izdelave, ki so dovzetne za težavo morebitne ponastavitve datuma. Proizvajalci GPS naprav so vmes že tudi izdali popravke, s katerimi so uporabniki lahko naprave posodobili. Vseeno pa je marsikatera naprava v uporabi še brez prilagoditve na aprilski restart. Največja težava so neposodoboljene navigacijske naprave, ki prek GPS signala sprejemajo podatke o univerzalnem standardiziranem času (UTC) in imajo nase vezano delovanje različnih pomembnih sistemov, recimo v letalstvu, ladjarstvu, finančnem sektorju, logistiki ... Takšne naprave bi prehod lahko zmedel, saj bi prikazovale napačen datum, medtem ko težav pri samem pozicioniranju oziroma vodenju strokovnjaki ne pričakujejo.
Novejši GPS sprejemniki so na prehod že tovarniško imuni. Nekateri proizvajalci GPS (prenosnih) naprav, kot je TomTom, pa so vzpostavili posebne strani, na katerih lahko uporabnik preveri, ali ga čaka štetje z ničle. Pri Garminu trdijo, da bo "velika večina" njihovih naprav prehod opravila brez posebnosti, saj da so se že pred leti začeli pripravljati na leto 2019.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost pa je ob tej priložnosti izdalo poseben memorandum z navodili za velike tehnološke uporabnike in družbe, kako postopati, da bi preprečili težave z napravami.
Nekateri testi so po poročanju spletne strani Verge tudi pokazali, da bi lahko hrošč v polnosti udaril šele en teden kasneje, torej sredi aprila.
dezurni@zurnal24.si