Mineštre so načeloma prav fina stvar, saj vanje lahko zmečemo še tako nerazdružljive sestavine, a palični mešalnik in prave začimbe vseeno lahko delajo čudeže. Vendar tudi tu za kuharje velja zlato pravilo, da pretiravanje ne v to ne v drugo smer ne more biti dobro.
Nekaj podobnega je s fiatom 500L. Iz zelo uspešnega recepta malčka 500, na katerem je nato slonela marketinška zgodba enoprostorskega 500L, želi sedaj 500L living zgodbo z dodatnimi dvajsetimi centimetri (skupaj 435 centimetrov) v dolžino raztegniti še v razred kompaktnih enoprostorcev, kjer so nekoč Italijani imeli "odbito", a zelo uporabno multiplo. Recept je po mojem mnenju le delno uspešen, saj so pri Fiatu pri poudarjanju vseh dobrot pozabili na nekaj osnovnih napotkov, da bi lahko resno konkurirali s takšnimi težkokategorniki v velikostnem razredu, kot sta denimo C-max (437 cm) ali renault scenic (434 cm).
Začne se že z obliko. Kam je šel prefinjen italijanski dizajn? Pretirano razpotegnjen zadnji del deluje podobno vznemirljivo kot zadnja plat starlete tipa Coco Austin. Kot da je namesto na italijanskih mizah nastal v isti kragujevški pisarni, v kateri je nastala že prva skica "zastave poly," ki so jo v Kragujevcu izdelovali v časih Jugoslavije.
Tretja vrsta naj ostane na ceniku
Ja, res ima 500L living kot edini in morda celo najmanjši med avtomobilskimi kolegi možnost dodatnih dveh sedežev, a čisto tam zadaj se bo zaradi pomanjkanja prostora morda zdelo nekaj časa zanimivo sedeti kvečjemu kakšnemu paglavcu do petega leta starosti, tako da je že v osnovi na mestu vprašanje o njunem smislu, pa še prostor za prtljago jemljeta. Kdor ima tri otroke in več, bo v vsakem primeru potreboval avto, v katerega gredo v drugo vrsto brez težav trije otroški sedeži, to pa pomeni tri ločene osnovne sedeže, ki jih 500L living nima. Kar težko je verjeti tudi, da je pritrjevanje otroških sedežev v družinskem vozilu lahko tako težavno početje kot v 500L.
Pohvala gre sicer tovornim sposobnostim, prtljažnika je zaradi premične druge vrste po uradnih podatkih med 560 in 638 litri, tudi prostora za odrasle potnike je glede na zunanje mere hvalevredno dovolj zadaj in spredaj.
Preglednost zelo dobra
Spet se zatakne pri osnovnih zahtevah udobja, sedeži imajo tradicionalno za italijane moteče kratek sedalni del, položaj za volanom ne omogoča veliko prilagajanja vozniku, ravno obratno. Zaman je tudi iskanje večjih odlagališč, morda v dnu avtomobila, kot je to že tradicija pri uveljavljenih družinskih prevoznikih. Majhnih je veliko, pred sovoznikom sta kar dva predala, eden hlajen.
Delovno okolje za voznika je identično iz 500L. Prija njegova barvitost, volanski mehanizem in zavore delujejo mehkobno. Livinga je potrebno posebej pohvaliti zaradi preglednosti naprej in vstran, za nazaj lahko pomaga parkirna kamera.
Motor: 1.248 ccm, 62 kW (84 KM) pri 3.500 vrt., 200 Nm pri 1.500 vrt.
Poraba na testu: 6,6 l/100 km, 105 g CO2/km
Zmogljivosti: 165 km/h, 16 sek od 0 do 100 km/h
Cena: 19.090 evrov
AvtoTest
Višja od obeh stopenj opreme lounge je spodobna, ima infotainment napravo s 5-palčnim zaslonom, med doplačili je tudi sistem za samodejno ustavljanje pri nizkih hitrostih (city AEB), kar je med prvimi v razredu. Rešitev s torzijskim drogom zadaj pri takšnem avtomobilu morda ni ravno posrečena, saj avtomobil v vožnji prek lukenj pretirano “tolče”. Tudi sicer 500L living ni avto, da bi z njim iskali meje v ovinkih, znotraj omejitev prometne signalizacije težav ni.
Testnika je poganjal 1,3-litrski dizel. S svojimi 62 kilovati se trudi, a čudežev ne more narediti. Še posebej slabo se izkaže kombinacija z robotiziranim menjalnikom duologic. Kar neverjetno je, da znotraj istega koncerna lahko v ferrarija vgradijo svetlobno hiter menjalnik, medtem ko je za družinskega očeta dovolj dober še povsem prototipni izdelek. Njegov avtomatski režim je obupno počasen, mestoma zmeden, zaradi le 5 prestav je vožnja po AC mučna.
Za kupce se bo moral fiatu 500l living kot posebnež še dodatno truditi. Že omenjeno sta mu tudi po velikosti glavna konkurenta ford c-max in renault scenic. Sprva je na voljo z enim najboljših trivaljnih bencinarjev na svetu in tudi dvosklopčno avtomatiko, poleg tega je v razrednem vrhu, kar se tiče voznih lastnosti. Scenic na drugi strani kljub letom, ki jih ne more več skrivati, daje zgled za vedno uporaben kompaktni družinski enoprostorec. Ne gre spregledati toyote versa.
Med popusti, ki so postali del slovenske folklore, se je včasih težko znajti. 500L living z 0,9-litrskim bencinskim dvovaljnikom je po uradnem ceniku na voljo od 15.160 evrov dalje, kar je malce manj od konkurence. Dizel stane tisočaka več, prav toliko prihranite, če ne izberete robotiziranega menjalnika. Za zahtevnejše podvige sta na voljo še bolj zmogljiva bencinar in dizel. Oprema lounge zahteva 1.900 evrov doplačila, a veliko doprinese k izkušnji.
To vozilo pa ne samo, da je grdo ... to vozilo je nagravžno.