Na začetku leta 1977 je bil predstavljen commodore PET. To je bil prvi računalnik na svetu, ki je imel v enem ohišju vključen zaslon, tipkovnico in spominsko enoto. 

Le nekaj mesecev kasneje je prišel na ceste BMW E23, začetnik serije 7. 

Prva sedmica je znamko BMW prvič postavila ob bok Mercedesu in Jaguarju, dotlej edinima evropskima proizvajalcema res luksuznih limuzin. Poskušali so sicer že s predhodnikom E3, ki pa ni zmogel konkurirati takratnim zvezdam in mačkam. 

E23 je bil drugačen. Bil je tehnično zelo napreden model, njegovi vrstni šestvaljni motorji pa so bili tako dobri in ob podpori turbine tudi močni, da so vmes opustili načrte po gromozanskih dvanajstvaljnikih.

Začetnik serije 7 je takoj na začetku zakoličil tehnično naprednost, ki je odsihmal lastnost vsake naslednje generacije. E23 je bil prvi avto, ki je imel elektronski tempomat in elektronsko motorno diagnostiko, elektronski števec in potovalni računalnik. Šlo je za prvega BMW-ja, v katerega so vgrajevali zračno blazino za voznika, lahko je imel ogrevane prednje in zadnje sedeže, diktafon in telefon.

Med bolj ljudskimi so bile izvedbe 728, 730 in 733i z močmi od 125 do 145 kW. Različici 735i in 745i sta bili bolj športni. V 735i so vgradili motor iz BMW 1M, prava zverina pa je bil 745i, ki je iz komaj 3,2 litra (kasneje 3,4 litra) prostornine ob pomoči ene turbine spravil na plano kar 185 kW (252 KM). Pospešek do 100 km/h je bil pod osem sekund, najvišja hitrost nad 220 km/h, s čimer je zasenčil tekmece. Bil je hitrejši celo od maseratija quattroporte.

Proizvodnja se je končala junija 1986, do takrat so jih izdelali skoraj 300 tisoč. Danes velja BMW serije 7 prve generacije za klasiko, kar mu dviguje tudi ceno. Tako kot prvemu commodereju, iphonu ...

dezurni@zurnal24.si