Spletna stran mestne občine Maribor ima globoko v svojih menijih zakopano spletno povezavo, prek katere je mogoče v živo spremljati, kako resen je problem s prehitrimi vozniki v štajerski prestolnici. Po različnih lokacijah po mestu so namreč nameščeni merilniki, s katerimi 24 ur na dan spremljajo promet in merijo hitrosti mimovozečih vozil, podatki se stalno posodabljajo na spletni strani.
Mimo šole in prehoda za pešce se drvi tudi med akcijo. Ker se lahko.
Ena od teh lokacij je na Lackovi cesti, v neposredni bližini OŠ Ludvika Pliberška, kjer je tudi prehod čez vozišče, na katerem niti ni ločenega kolesarskega pasu. Tudi zato je hitrost na tem odseku omejena na 40 km/h. Meritve smo prek spletne strani spremljali dvakrat, 9. junija in 24. junija, torej obakrat v dneh in času pouka. 9. junija je bila največja izmerjena hitrost na odseku 92 km/h, v času pouka pa okoli 80 km/h. Povprečna hitrost vseh vozil na tem odseku je bila v času pouka konstantno nad 40 km/h.
Še slabše stanje je bilo 24. junija, v času trajanja vsedržavne akcije "Hitrost", ko je kar 70 odstotkov vseh voznikov v vožnji mimo šole in prehoda za pešce prekoračilo najvišjo hitrost. Nekdo je ponoči mimo gnal pri skoraj 110 km/h, v času pouka pa pri le malo manj kot 90 km/h. Okoli 2000 voznikov je hitrost prekoračilo za med 10 in 20 km/h.
Na območju MOM se je od 2017 do konca maja 2019 zgodilo 264 nesreč zaradi prehitre vožnje. V njih so tri osebe umrle, 20 je bilo hudo poškodovanih, 115 pa lažje.
Drug primer je Titova cesta pri Europarku, na območju križišča. Tudi tam dnevni podatek kaže, da omejitev hitrosti na 50 km/h krši skoraj 70 odstotkov voznikov. Od tega je izredno visok delež tistih, ki hitrost prekoračijo za več kot 10 km/h, in jih je samo v tej kategoriji več kot tistih, ki vozijo v skladu s pravili do 50 km/h.
Župan lastnemu organu še odgovoril ni ...
Mariborski Svet za preventivo in vzgojo (SPV) je po lastnih navedbah problematiko hitrosti obravnaval že večkrat, tudi na podlagi meritev preventivnih tabel "Vi vozite" seznanil člane komisije za tehnična vprašanja, "... v kateri so tako predstavniki upravljavca cest, kakor tudi policije in medobčinskega redarstva. Podatki navedenim služijo kot podlaga za izvedbo različnih tehničnih ali infrastrukturnih ukrepov, kakor tudi načrtovanja nadzora."
Na mariborskem SPV, kjer člani niso vezani na mandat župana, so za Žurnal24 še povedali, da je svet v svojem zdajšnjem mandatu "... sicer predhodnemu županu, predlagal izvajanje meritev hitrosti z radarskimi sistemi, ki omogočajo izvedbo ustreznih prekrškovnih postopkov. Pisnega odgovora SPV ni prejel, le posredno zavrnitev. Aktualnemu županu SPV še ni podal pisne pobude," pravijo pri SPV. To naj bi se zgodilo ob obravnavi letnega poročila pred začetkom naslednjega šolskega leta.
Mestnemu redarstvu, ki ga vodi Ivan Kobal, se z ukrepi konkretnega nadzora ne mudi. V odgovor na naše vprašanje, kako umirjajo hitrost v mestu, so z mestne občine poslali seznam mogočih urbanističnih ukrepov, ki pridejo prav pri umirjanju hitrosti - zoženja cest, svetlobne naprave, šikane, grbine in druge ovire. Kot dodajajo, si "prizadevajo" postaviti te naprave oziroma izvesti ukrepe na podlagi različnih kriterijev, "prioritet (šole in vrtci ...)" ter na podlagi "pozitivne prometne prevetritve".
Na mariborski policiji, ki je tako kot mestno redarstvo prav tako dolžna skrbeti za prometno varnost v mestu, pravijo, da dobro sodelujejo tako z mariborskim SPV kot redarstvom pri raznih preventivnih akcijah. Nadzor prometa pa da prilagajajo "prometno-varnostnim razmeram". Prioriteto dajejo na policiji nadzoru na Ptujski, Tržaški in Pobreški cesti, Cesti proletarskih brigad in Ljubljanski ulici.
V prvih petih mesecih leta 2019 so na omenjenih ulicah ugotovili skupno 870 prekoračitev hitrosti. Še enkrat, na cesti mimo šole Ludvika Pliberška je merilna naprava "Vi vozite" zabeležila okoli 2.000 prekoračitev za več kot 10 km/h - v enem samem dnevu.
Medtem ima mariborska občina oziroma redarstvo daleč stran od vrtcev, šol in podobnih kritičnih ustanov uskladiščenih 41 merilnikov hitrosti. Gre za praktično nerabljene naprave, ki jih je oblast pod takratnim županom Francem Kanglerjem dobila skupaj s projektom naprednega upravljanja mestnega prometa in ki so bili zaradi svoje učinkovitosti pri kaznovanju prehitrih voznikov eden od povodov za "vstajo" leta 2013.
"Po trčenju je 20-letnega sopotnika na zadnjem sedežu, kljub temu da so bili vsi nogometaši pripeti, vrglo iz vozila. Umrl je na kraju nesreče. Prednji del vozila je odbilo naprej v smeri vožnje. Po skoraj 25 metrih je avtomobil trčil v dvignjen robnik ob levem robu vozišča in nato bočno drsel v desno še več kot 60 metrov. Iz vozila je skupaj z voznikovim sedežem padel tudi voznik. Njega je vrglo na levi prometni pas nasprotnega smernega vozišča, kjer je obležal mrtev."
Iz takratne vesti o nesreči. Le nekaj mesecev potem, ko je Fištravec ukazal ugasnitev radarjev, se je zaradi močno prekoračene hitrosti na Tržaški cesti, ki jo je pred tem "pokrival" radar, zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta umrla mlada perspektivna nogometaša, tretji pa je ostal telesno zaznamovan za vse življenje.
Radarje podarili, a ne policiji, temveč muzeju osvoboditve
Prejšnji župan Andrej Fištravec je vse naprave dal ugasniti in uskladiščiti v prostore Nigrada, zdajšnja oblast župana Aleksandra Arsenoviča pa glede dragocenih naprav, skupaj vrednih krepko prek milijon evrov, "še ni sprejela odločitve". Vsaj tako so sporočili iz kabineta župana Arsenoviča.
Vseeno pa tam niso nasprotovali sklepu bivšega župana Fištravca, ki se je odločil dva radarja podariti Muzeju narodne osvoboditve. Prevzem naj bi se zgodil ravno te dni. Čemu tako nenavadna donacija, nam je pojasnila direktorica muzeja Aleksandar Berberih Slana: "Ker smo ves čas t. i. Mariborskih vstaj zbirali predmete in pisne vire ter spomine, bosta radarja postala del te zbirke."
O vrednosti obeh tehnološko naprednih naprav ni želela ugibati, je pa glede na javna naročila za tovrstno opremo jasno, da vsaka stane najmanj 30 tisoč evrov.
andrej.leban@zurnal24.si
Če se pelješ mimo občine ali pa Tomšičev drevored,Mladinska ulica... Kjer je cona 30.. Sem po mojem eden izmed zelo …
Če gledamo tržaško pa hitro c. proti tržaški od melja ,me prav zanima koliko voznikov se drži omejitve razen avtošol
Vse od vrtcov,šol,pločnikov je zgrešena infrastruktura.To bi moralo biti postavljeno čim dlje od prometnic,ker pešci nimajo kaj iskati ob vozišču.