Ne policisti, temveč zavarovalnice utegnejo pospraviti pijane voznike z naših cest. Ustanove, ki sklepajo zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO), si namreč prizadevajo, da bi kar za desetkrat povečali največji možni znesek regresnega zahtevka, ki je zdaj omejen na 13.560 evrov. Po novem bi pijan ali zadrogiran voznik tvegal regresno 'kazen' do kar 130.000 evrov. Če v nesreči poškoduje še druga vozila večje vrednosti, infrastrukturo, ali pa da pride do hudih poškodb ali celo smrti drugih udeležencev, potem je finančno ocenjena višina škode zelo hitro preseže tudi takšno mejo.

Kaj je regresni zahtevek v AO?

Poenostavljeno povedano, gre za pravico zavarovalnice, da v primeru kršenja zavarovalne pogodbe od zavarovanca oziroma odgovorne osebe skupaj z obrestmi in stroški uveljavlja povračilo izplačane odškodnine, ki je bila pred tem že plačana oškodovancu iz naslova AO.

Veljavni zakon o obveznih zavarovanjih navaja več primerov, ko zavarovalnica lahko zahteva regresni zahtevek. Med drugim so to primeri, da je voznik povzročil škodo drugemu zavarovancu (lahko tudi samo na infrastrukturi), če je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo, v katero spada vozilo oziroma skupina vozil. To velja tudi v primerih, če mu je bilo odvzeto ali začasno odvzeto dovoljenje. 

Zavarovalnica lahko regresni zahtevek vloži tudi, če je pri nesreči oziroma nezgodi voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola ali mamil in sicer nad dovoljeno mejo. Prav tudi v primerih, ko vozilo ni bilo tehnično brezhibno, ali če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka. V vseh teh primerih je po dosedanji zakonodaji regresni zahtevek omejen na 13.560 evrov. Če pa voznik škodo povzroči namenoma, potem zgornje omejitve ni in zavarovalnica lahko zahteva poplačilo izplačane odškodnine v celoti. 

Foto: Profimedia Poškodovan avto nesreča zavarovanje

Kaj naj bi bilo zdaj za pijane drugače?

Namesto 13.560 evrov bi bila zgornja meja, ki bi jo lahko zavarovalnica terjala od kršitelja zavarovanja pod vplivom alkohola ali mamil, kar 130.000 evrov. Ta znesek je na predlog Zavarovalnega združenja ministrstvo za infrastrukturo vključilo v besedilo Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030. Konkretno v besedilu resolucije med nalogami pristojnih organov v prihodnjem obdobju piše: "preučitev možnosti dviga regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog iz 13.560 evrov na 130.000 evrov."

Je pa svojo podporo ideji izrazil sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh na nedavnem posvetu glede uvajanja alkoholnih ključavnic v vozila, ko je zvišanje regresnega prispevka omenil kot enega od predlaganih ukrepov v boju proti alkoholu in drogam v prometu.

Besedilo resolucije z vključenim predlogom je zdaj že pred končnim potrjevanjem poslancev. Dokument s predlaganimi ukrepi bo nato podlaga za vse sledeče popravke zakonodaje s področja prometne varnosti.

Zakaj je alkohol tako velik problem na slovenskih cestah?

-    približno 10 % prometnih nesreč povzroči alkoholiziran udeleženec v prometu
-    alkohol je povezan z najhujšimi prometnimi nesrečami, saj je v povprečju tretjina smrtnih nesreč posledica alkoholiziranosti;
-    med povzročitelji po starostni skupini izstopajo predvsem moški ter v starostnih skupinah med 25 do 45 let, ki povzročijo največ prometnih nesreč ter tudi največ umrlih zaradi alkohola; 
-    najpogosteje so povzročitelji pod vplivom alkohola vozniki osebnih avtomobilov, motoristi ter tudi kolesarji;
-    glede na vzroke prometnih nesreč se alkohol najpogosteje povezuje z neprilagojeno hitrostjo vožnje (skoraj 48 %), nepravilno stranjo/smerjo vožnje ter premiki vozila; 
-    povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč je kar 1,4 promila. 

Skupaj je v letu 2022 zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih).

Vir: predlog Resolucije

Drobni tisk, ki ga mnogi ne poznajo

Regresni zahtevki so pri AO kar pogosti. "Tega instrumenta se zavarovalnice poslužujejo vselej, ko strokovne službe ugotovijo, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje regresa," so nam pojasnili na Zavarovalnem združenju, kjer pa niso želeli sporočiti konkretnih številk. So pa navedli razlog, zakaj se zavzemajo za skoraj desetkratno povišanje v primeru alkoholiziranih in drogiranih voznikov. "V primerih, ko gre za hujše prometne nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami, izplačana odškodnina praviloma presega sedanji limitni znesek regresa 13.560 evrov."

Zavarovalnica regresnemu zavezancu najprej pošlje regresni zahtevek, s katerim ga pozove k plačilu njegove obveznosti, je pojasnjeno na spletnih straneh Zavarovalnice Triglav. Če regresni dolg ni poplačan do roka oziroma zavarovalnica in regresni zavezanec nista sklenila dogovora o plačilu, zavarovalnica začne sodno izterjavo regresnega dolga pred pristojnim sodiščem. Zavarovalnice običajno ponudijo zavarovancu možnost obročnega odplačila dolga.

andrej.leban@styria-media.si