Zmagovalno rešitev so oblikovali arhitekti Primož Boršič, Mojca Kocbek Vimos, Jan Filipec ter akademski slikar Sašo Vrabič. Zmagovalna rešitev v prostor postavlja znamenje, ki uokvirja stičišče dveh osi in predaja sporočilo o pomenu zdrave in kakovostne pitne vode, ki jo mora zagotavljati mesto.

Komisija je v poročilu odločitev utemeljila z naslednjimi besedami: "S skulpturo zarisan in zaokrožen prostor fontane je primerno velik in pravilno postavljen, tako da iz vseh strani pritegne poglede, jih usmerja  in vzbuja pozornost mimoidočih. Nenavadna oblika dvojnega loka in svetleče kovine je vabljiva in se sklada tako z značajem nove ureditve tega dela Slovenske ceste, kot s sodobnim izrazom arhitekture, ki fontano obdaja. Cev, ki oblikuje nekakšen dvojni lok oziroma nakazuje obok nad vodnjakom, se izvija iz tal kot povečan cevovod  omrežja mestnega vodovoda. Na ta način sporoča mimoidočim, da je obilje zdrave in kakovostne pitne vode ena od življenjsko najbolj pomembnih prvin obstoja Ljubljane in potemtakem tudi ena od temeljnih prvin njene prepoznavnosti. Pitna voda kroži po cevni skulpturi in se izteka kot iz pipe z močnih curkom,  nudi mimoidočim različna doživetja in občutja padajoče vode, ko šumi, ko se vrtinči, ko pada, ko se blešči, ko hladi."

Drugo nagrado so si prislužili arhitekti Tea Kogovšek, Nejc Lebar in Miloš Kosec, krajinska arhitektka Marta Vahtar ter akademski slikar Jon Derganc z megleno fontano, svojevrstno interpretacijo vodne skulpture oz. klasične fontane. 

Tretjo nagrado so osvojili arhitekti David Kozamernik ter Matjaž Ferenc ter akademski kipar Jernej Mali z mikro-urbanim ambientom tihe krajine iz naravnih elementov (kamenje, veje, voda, mlin).

Ostale projekte in celotne utemeljitve komisije si lahko ogledate na spletnih straneh Zbornice za arhitekturo in prostor.