Kovačeva kobila ni vedno bosa: v treh predstavljenih primerih so arhitekti zase ustvarili prijetne domove s karakterjem in dušo, ki kar kipijo od življenja.

1. Andrea Mercante, ustanovitelj arhitekturne pisarne UdA: stanovanje v Turinu, Italija

"Hiša mora biti prostor, v katerem se počutimo dobro, ki se ujame z najbolj intimnim in avtentičnim v nas," pove arhitekt. V stanovanju v Turinu živi že deseto leto, kmalu po vselitvi se mu je pridružila žena, Carola, tudi arhitektka in učiteljica joge, tri leta nazaj pa še hči Elia. Zaradi vseh teh sprememb je šlo stanovanje pod taktirko arhitekturnega para skozi mnoge prenove.

Njuno stanovanje preplavljajo kosi evropskih oblikovalcev: preproga Nathalie Lete (Francija), blazine Donne Wilson (VB), slike Farrowa & Balla (VB). V stanovanju je tudi nekaj skrbno razporejenih in izbranih vintage kosov: v glavnem svetila in majhne igračke za hči Elio. Njun najljubši prostor je spalnica male hčere, narejena po meri. 

Njegov nasvet: "Skozi leta sem se naučil, da dekoracija ne sme prikrivati odsotnosti jasne projektne ideje. Pravimo pa tudi, da arhitektura ni zadosti, da bi prostor zaživel. Potrebujemo torej ravnotežje. Projekt notranjega oblikovanja mora vključevati prostor in svetlobo, kose pohištva, dekoracijo, raziskavo materialov, predmetov ... Vsi ti elementi so enako pomembni pri snovanju projekta."

(originialni tekst: Chloe Dalibon, fotografije: Karel Balas via Milk Magazine)

2. Francois Doll, notranji oblikovalec: stanovanje v Montreuilu

Majhnemu stanovanju v okolici Pariza gotovo ne bi pripisali zgolj 42 kvadratnih metrov, saj je notranji oblikovalec do zadnjega kotička izkoristil površino z domiselno zasnovo. In prenova je bila radikalna: "Porušili smo vse predelne stene in premaknili napeljave tako, da smo ustvarili največji in najbolj odprt možen dnevni prostor," pojasni arhitekt. Ohranjeni so bili zgolj dimniki in stenske štukature in rezultat je osupljiv.

Arhitekt je zasnoval in izdelal večino pohištva sam: od omar, kuhinje in kopalnice, pa do manjših pohištvenih elementov. Dnevna soba je organizirana okoli središčnega kuhinjskega otoka v nerjavečem jeklu in barvi oniksa. "Moj interier odeva mojo osebnost, moj oblikovalski okus, ki sega od sodobnega do starodobnega. Je prostor, kjer se življenje odvija v interierju z osebnim in brezčasnim šarmom. Pri opremi mojega stanovanja in stanovanja mojih strank, se vedno držim pravila arhitekta Petra Zumthorja (dobitnika Pritzkerjeve nagrade iz leta 2009), ki pravi, da je potrebno oblikovati mirne, vedre prostore in misliti tudi na zvoke, materiale in svetlobo, da bi ustvarili atmosfero, ki spodbuja dobrobit."

Možat interier v odtenkih modre in črne se sooči z manjšimi, bolj ženstvenimi detalji. Ko pride do teh, arhitekt ne prisega na oblikovalska imena, temveč na lasten občutek. 

Njegov nasvet: Ko oblikuje stanovanja za druge, poskuša ustvariti homogene prostore, občutljive in prijetne, ne preveč definirane, ter v njih vplesti tudi osebnost naročnikov.

(originalni tekst: Julie Boucherat, fotografije: Louse Desroseirs via Milk Magazine)

3. Pierre, amaterski arhitekt in industrijski oblikovalec, stanovanje na Gare du Midi, Bruselj

Stanovanje v bivši industrijski hali je tako kozmopolitsko kot predel mesta, v katerem se nahaja. Pierre je z bratom Pablom staro halo spremenil v stavbo z mešanim programom, v kateri se nahajajo pisarne, umetniška galerija, restavracije in stanovanja. 

Njegova žena Fatti, iranskih korenin, ki živi med Parizom, Brusljem in New Yorkom, je stanovanju dodala nekaj ženstvenega pridiha: predvsem so opazne umetnine, ob rojstvu hčerke pa sta ustvarila tudi večji odprt prostor, ki zdaj služi njeni igralnici.

(originalni tekst: Muriel Francoise, fotografija: Louise Desrosiers, via Milk Magazine)

Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem uredništva Milk Magazine