Oskarji so najstarejša nagrada za dosežke v filmu, nagrada akademije za najboljšo scenografijo pa prepozna dosežke v umetniški podobi filma.

Kateri filmi so bili že nagrajeni v tem desetletju in kateri izmed letošnjih nominirancev si nagrado najbolj zasluži?

2010: Alica v čudežni deželi

(umetniški vodja: Robert Stromberg, scenografija: Karen O'Hara, režija: Tim Burton)

Čeprav kritiki filma niso sprejeli najbolje, pa so si bili enotni v tem, da je Alica v čudežni deželi v režiji Tima Burtona gotovo vizualna poslastica. Film, ki je izšel v 3D, je bil sneman večinoma pred zelenim ozadjem in kasneje digitalno dopolnjen, zato je zahteval veliko kreativno udeležbo umetniških vodij in animatorjev, ki so si nagrado gotovo zaslužili.

2011: Hugo

(umetniški vodja: Dante Feretti, scenografija: Francesca Lo Schiavo, režija: Martin Scorsese)

Hugo je zgodovinski družinski film, posnet v 3D tehnologiji in dopolnjen z mnogimi vizualnimi učinki. Kritiki so že po njegovi premieri hvalili vizualno podobo ter magičnost Hugovega potovanja skozi (dobesedna) kolesja mesta. Umetniški vodja Dante Feretti je poskrbel, da je prav vsak del filma - od svetil, kostumov pa do majhnih detajlov - izbran tako, da poustvarja London iz 30. let prejšnjega stoletja. 

2012: Lincoln

(umetniški vodja: Rick Carter, scenografija: Jim Erickson, režija: Steven Spielberg)

Lincoln je bil prvi ameriški predsednik, katerega življenje je bilo dobro dokumentirano na fotografijah, zato je želel scenograf Jim Erickson poustvariti njegovo okolje do zadnjega detajla - tapet, avtentične razsvetljave (uporabljene so izvirne plinske svetilke), kopij izvirnih dokumetov in zemljevidov, preprog, vintage pohištva - in vse z zelo omejenim proračunom.

2013: Veliki Gatsby

(umetniški vodja: Catherine Martin, scenografija: Beverly Dunn, režija: Baz Luhrmann)

Režiser Baz Luhrmann je vizualno poslastivo Velikega Gatsbyja snoval kar deset let. Ni želel ustvariti zgodovinske drame per se, temveč poustvariti fantastični, eksplozivni in moderni New York, kot ga je leta 1922 videl F. Scott Fitzgerald, avtor literarnega dela. Umetniška vodja Catherine Marin, ki je hkrati Luhrmannova žena, pove, da bilo v filmu najpomembneje, da scenografija uokviri lik in pripomore k doživljanju zgodbe.

2014: Grand Budapest Hotel

(umetniški vodja: Adam Stockhausen, scenografija: Anna Pinnock, režija: Wes Anderson)

Režiser v filmu ni ustvaril samo zgodbe, temveč celotno fiktivno okolje - vzhodnoevropsko državo Zubrowka, ki ima svojo arhitekturo, valuto, modo in državne dokumente - vsi ti so bili poustvarjeni in prikazani v filmu. Vse je bilo izdelano v analogni tehniki: vlak iz kartona, hotel v maketi, za produkcijo so izdelali stotine škatel, ključev in podobnega. Film se na nobeni točki ne zanaša na vizualne učinke, kar je dandanes zelo redko. Scenografija temelji na močnih barvah, simetriji in ritmu in je gotovo ena izmed bolj hudomušnih v predstavljenem izboru. 

2015

Most vohunov

(umetniški vodja: Adam Stockhausen, scenografija: Rena DeAngelo in Bernhard Heinrich, režija: Steven Spielberg)

Spielbergov film, postavljen v leto 1960, govori o incidentu med hladno vojno. Veliko obstoječih newyorških ulic in lokalov (četrt Astoria, mestne delikatese in trgovine, Wall Street itd.) je filmska ekipa za nekaj dni zasedla in jih v celoti spremenila tako, da so odsevali slog šestdesetih let.

Dansko dekle

(umetniški vodja: Michael Standish, scenografija: Eve Stewart, režija: Tom Hooper)

Film govori o prvi trans ženski, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja prestala operacijo sprembembe spola. Z razvojem zgodbe se spreminjajo in razvijajo tudi elementi scenske opreme: barvna paleta sprva sovpada z umetniškim izrazom skandinavskih dežel v tem zgodovinskem obdobju - sivo in modro - z razvojem karakterjev pa se v film vnaša vse več živih in ženstvenih barv.

Pobesneli Max: Cesta besa

(umetniški vodja: Colin Gibson, scenografija: Lisa Thompson, režija: George Miller)

Umetniški vodja je bil v filmu odgovoren za ustvarjanje čudovito norih vozil v post-apokaliptičnem svetu. Vsa vozila so bila za film izdelana do zadnjega detajla; uporabljen ni bil noben vizualni učinek. Po besedah umetniškega vodje Colina Gibsona se zato Pobesneli Max: Cesta besa zdi kot "zadnji akcijski film."

Marsovec

(umetniški vodja: Celia Bobak, scenografija: Arthur Max, režija: Ridley Scott)

Umetniški vodja je za delo na filmu tesno sodeloval z agencijo NASA, ki mu je svetovala pri izbiri barv in materialov, ki se uporabljajo v vesolju, ter elementov in rešitev, ki so trenutno še v razvoju. Ker pa je film postavljen v prihodnost, je imel svobodo snovati vozila in plovila po svojem okusu. Pravi: "Nasino vozilo za vožnjo po Marsu ni estestko. Je zelo počasno, saj mora premagovati težek teren. Naše vozilo bi lahko prevozilo 25 milj na uro in izgledalo odlično. Bili so navdušeni." 

Povratnik

(umetniški vodja: Jack Fisk, scenografija: Hamish Purdy, režija: Alejandro G. Iñárritu)

Za najnovejši film režiserja Alejandra Gonzaleza Iñárrita je umetniški vodja prehodil divjino kanadske zvezne države Alberte in lastnoročno poiskal lokacije, na katerih je bil posnet film. Teren je moral biti po režiserjevih napotkih težak, hkrati pa izgledati dobro na filmu in doprinesti k sami zgodbi. Šlo je za iskanje širše slike in manj za poustvarjanje detailov, razen v primeru trdnjave, ki jo je ekipa v celoti zgradila in opremila sama.

Fotografije: arhivi fimskih studiev