Težave lahko rešimo z energetsko sanacijo stavbe, ki se je lahko lotimo tudi postopoma. Najbolj kritičen je dotrajan zunanji ovoj stavbe, zaradi katerega je poraba energije večja, skozi okna, ki slabo tesnijo, pa nam uhaja toplota.

Po podatkih državnega statističnega urada slovenska gospodinjstva v povprečju porabijo več kot 200 kWh energije na ogrevalni meter stanovanjske površine na leto, od tega kar dve tretjini za ogrevanje prostorov. To pomeni, da za ogrevanje porabimo na leto približno 15 litrov kurilnega olja na kvadratni meter ali 15 kubičnih metrov plina. Preostalo tretjino porabimo za ogrevanje vode in delovanje gospodinjskih aparatov.

Za boljši energetski izkoristek v prostorih lastniki stavb izvajajo različne ukrepe, kot so toplotna izolacija, zamenjava oken in izolacija podstrešja in tal. Kljub prvemu vtisu o večjem strošku govorimo o naložbi, ki se pri podrobnejših izračunih izkaže prijazna tako do uporabnika kot do okolja. Vložek v celostno prenovo stavbe se povrne v 20 letih, vložek v postopne rešitve zmanjševanja porabe, kot je na primer toplotna izolacija podstrešja, pa v približno štirih letih. Ob tehnično primerni prenovi stavbe lahko porabo energije zmanjšamo tudi za več kot polovico.

Dobra novica je, da vam pri financiranju prenove lahko pomagajo sredstva iz Eko sklada. Nepovratne finančne spodbude so dostopne tako fizičnim kot pravnim osebam. Sredstva po lanskih pozivih so še vedno na voljo, konec marca pa lahko pričakujemo nova poziva Eko sklada za naložbe v večjo energetsko učinkovitost stavb. Višina subvencije je odvisna od ukrepa, ki ga nameravamo izvesti za zmanjšanje porabe energije, in s tem povezane višine naložbe. »Pomembno je, da se pri načrtovanju prenove odločimo za preverjenega ponudnika. Ta nam bo pomagal odkriti kritične točke na stavbi in v njej. Določil bo tudi vrstni red izvedbe ukrepov, s katerimi bi lahko sanirali stavbo s čim manjšimi začetnimi stroški,« je povedal Franc Props, generalni direktor podjetja SPL Ljubljana.