"Ne podpisujte dogovora o vračilu"

"Za napake naj odgovarjajo tisti, ki so jih storili. Kdo je bil direktor, kdo je dajal navodila, kdo so bili vodje strokovnih služb? Naj oni odgovarjajo, ne pa zaposleni. Delodajalec ni vedel, da je plača napačno določena, ti nisi vedel, zdaj pa ti vse plačaj. To je nesprejemljivo. Če je v gospodarstvu šef dal preveč, je to njegov problem," se je na zahtevke po vračilu preveč izplačanih plač odzval predsednik sindikata Pergam Janez Posedi. 

Tisoči zahtevkov

Na zavodu za zaposlovanje je zahtevek dobilo skoraj 600, v kliničnem centru 450, zahtevke pa so dobili tudi zaposleni na nacionalni televiziji ter v drugih zavodih in skladih. Razliko za pet let nazaj – gre tudi za zneske do 30 tisoč evrov – bi morali delavci plačati, ker jim je delodajalec ob prehodu na nov sistem plač v podpis ponudil napačno določeno plačo. O tem smo pisali že konec junija.

"Ob prehodu na nov plačni sistem je bilo veliko nejasnosti, odgovori na vprašanja so se spreminjali. Danes, po petih letih, pa inšpektorat za plače ugotavlja nepravilnosti. Ponekod so bili prej že nadzori ministrstva, zdaj, tri leta pozneje, pa inšpekcija za plače ugotavlja nove nepravilnosti. Nesprejemljivo je, da so pet let v negotovosti, ali je strokovna služba njihovo plačo pravilno določila ali jo bodo morali vračati. Delavci ne morejo vedeti, ali je bila storjena napaka. Odgovornost mora nositi delodajalec,“ je prepričan sekretar sindikata Jakob Počivavšek. 

Inšpekcija je inkvizicija

Poleg tega je prepričan, da v kliničnem centru in na zavodu za zaposlovanje plače sploh niso bile narobe določene, ampak da je mnenje inšpekcije za plače napačno, a se nanj ne delodajalec ne delavec ne moreta pritožiti, saj ne izdajo odločbe, ampak le zapisnik, zoper katerega ni pritožbe, kar je po njegovem mnenju protiustavno. 

"Inšpekcija za plače je inkvizicija," je stanje komentiral Posedi, ki pričakuje, da se bo našla enaka rešitev za vse v javnem sektorju. Najverjetnejšo spremembo zakonodaje na tem področju naj bi Virant omenil v dopisu proračunskim uporabnikom. 

Kako bi odločalo sodišče, ni jasno

"Zakon izrecno ne določa, da mora delavec razliko vrniti, ampak le, da se mora z njim delodajalec dogovoriti za vračilo, če se ne, pa mora vložiti tožbo. Sodne prakse na tem področju pa še ni," je dejal Počivavšek. Vsebina spornega tretjega odstavka 3. a. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je sledeča: Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju /.../ določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.