Za mnoge ste veljali za favorita. Ste razočarani, da niste prišli do finala?
Razočaran absolutno nisem. Sam zase sem menil, da sem v zlati sredini in sem prišel dlje od tega. Lahko govorim samo o veselju in uspehu.
Povedali ste, da si od šova obetate prepoznavnost. Zakaj?
Prepoznavnost v smislu priložnosti, ki mi jih bo ta prepoznavnost prinesla. Ne pa v smislu nekega hrepenenja po pozornosti. To sem dosegel. Dobivam neke ponudbe, o katerih se še odločam.
Kakšne ponudbe pa?
Ponudbe s kuharskega področja in s področja fotografije, s katero se ukvarjam.
Vas na ulici prepoznavajo? Kakšni so odzivi?
Na ulici je divje. Se kar zapiram v hišo, žena je rekla, da ne smem ven. (smeh). Hecam se. Se zgodi, ko greš v trgovino, da ljudje prepoznajo, dajo roko in povedo, da navijajo zate. Odzivi so zelo pozitivni. Po komentarjih na forumih pa si človek težko realno sliko ustvari. Nekateri ljudje so se poistovetili z mano in me imajo radi, kar mi je všeč. Zadovoljen sem, da sem se pokazal v takšni luči, kakršen sem tudi drugače.
Berete spletne komentarje?
Seveda. Če si del tega šova, te zanima dejanska situacija. Mi poznamo resnico, je pa zanimivo videti, kaj si javnost misli o tem. Sam menim, da nekdo, ki ima neko svoje mnenje, to po navadi zadrži zase. Negativizem, ki veje iz nekaterih komentarjev, je neko 'pumpanje' ega in prenašanje frustracij na druge. Ne rečem, da so vsi komentarji taki, a s takimi komentarji si težko ustvariš realno sliko.
Moški, ki so spretni v kuhinji, so pri damah zelo zaželeni. Ste dobili že kakšno nespodobno povabilo?
(smeh) Ne, nisem. Imam prošnje za prijateljstvo, v smislu nekih čestitk. Moja žena je tista, ki jo razvajam in jo bom še naprej.
Kdo od vaju večkrat vihti kuhalnico v kuhinji?
Jaz. Kuham odkar se poznava. To mi ni muka, ker to rad delam. Rad jo presenetim s kakšno novostjo, ona pa se rada pusti razvajati. Je pa res, da jaz kuham, ona pa posodo pomije in je tako neka kompenzacija.
Ona je najbolj strog kritik. Je prava gurmanka, ki ve, kakšne okuse pričakovati. Lahko bi jo primerjal z Almo iz Masterchefa, ampak Branka je še hujša.
Ste ji kdaj skuhali kaj takega, kar ni želela pojesti?
Seveda. Jaz sem se potrudil, skuhal nekaj novega in ko je prišla iz službe, je enostavno rekla 'Fuj, to pa nisi dobro naredil'. Tako neposredna je.
Ji morate potem kaj drugega postreči ali si sama kaj pripravi?
Kaj boš naredil? Na hitro se moraš odkupiti. Ali na hitro nekaj dobrega skuhaš ali pa počakaš na večer, da bo potem, khm, malo bolje.
Kaj ste se v šovu naučili o sebi in o kuhanju?
Raje bi uporabil besedno frazo nadgrajevanje znanja. Zasnova šova je taka, da je nekdo prej, nekdo kasneje prisiljen iti preko svojih mej in uporabiti neke novitete. Meni se je to zgodilo nekje na sredini tekmovanja, ko sem moral stopiti iz okvirov domače kuhinje. Vsi smo imeli zelo dobro osnovno kuharsko znanje in smo ga tukaj dejansko nadgrajevali.
Kako je bilo na snemanjih?
Situacije so bile zelo zabavne predvsem za kamerami. Pred kamerami so gledalci v neki montažni zadevi videli vse, kar se je dogajalo. V osnovi smo se vsi tekmovalci zelo dobro razumeli, bolje kot je bilo prikazano v šovu.
Kdaj ste bili najbolj veseli in kdaj najbolj potrti?
Največje veselje je prinesla vsaka potrditev s strani sodnikov, ko jim predstaviš nekaj novega. Zato sem se prijavil in zato sem vztrajal. Najbolj vesel sem bil, ko so moje krožnike ocenili za odlične oziroma vrhunske. Ob bok temu veselju bi izpostavil prihod moje žene v eno od oddaj, kar je bilo super presenečenje. Žalosten pa jaz nisem nikoli.
Pri predzadnjem testu ste morali pripraviti špagete bolognese, a brez običajnih sestavin. Povedali ste, da ste nalogo razumeli narobe. Kje se je zalomilo?
Dejansko sem razumel, da moramo narediti približek krožniku, ki so ga sodniki predstavili, ne pa nadgradnjo. Hotel sem tudi sam predstaviti neko menza varianto špagetov bolognese.
Pri drugem izzivu ste morali simultano kuhati z Almo. Kaj je bilo pri tem najtežje?
Nič mi ni bilo težko. Lepo smo šli v korak. Enkrat sem jo malo izzval in je potem s procesom šla malo hitreje naprej. Bilo je sproščeno. Dejansko si se lahko z Almo pogovarjal, zasledil sem celo, da se je enkrat nasmejala. Težava se je pokazala na koncu, ko so odločale neke finese. Sam se imam za bolj golaž kuharja, tukaj pa je bilo treba biti malo bolj natančen.
V tem izzivu bi težko rekel, da je bila ravno učiteljica, bila je najin nasprotnik. Učitelj ti pomaga, te vpraša, kako ti gre, ti pokaže, kako in kaj. Bila pa je mentorica, ki želi pokazati, da zna več od naju.
Kje so pristale jedi in ostanki hrane?
Tega pa ne vem. V dobri veri pa upam, da se je to pojedlo, ker je bila več ali manj vrhunska hrana. Upam, da je ekipa potem to z veseljem pomalicala.
Kateri slavni osebi bi radi skuhali kosilo in kaj bi pripravili?
Raje kot komu slavnemu bi rad še enkrat nekaj skuhal sotekmovalcu Darku Klemnu. Nekaj sem mu že skuhal v zasebnem druženju. Rad bi mu skuhal nekaj vrhunskega. Poznam njegov okus, oba imava podobne brbončice. Ni lepšega, kot je on, ko nekaj dobrega poje in te pohvali. Tako kot zna dobro skuhati, tako zna tudi pohvaliti. Ko vidiš, kako uživa v hrani, to je nekaj najlepšega.
Česa še ne vemo o vas?
Absolutno tega, da sem odličen fotograf. Malo reklame ne bi škodilo. (smeh) Poleg tega, da se znajdem v kuhinji, je moja velika strast tudi fotografija. Zadnje čase me to najbolj izpopolnjuje in osrečuje.
Katera izkušnja vas je v življenju najbolj zaznamovala?
Ta skupek mojih umetniških ustvarjanj. Bil sem glasbenik, producent, izdal sem dva CD-ja, kuhinja, fotografija – to so stvari, ki so me pripeljale do tega, kar sem. Poleg tega me je pomembno izoblikovala tudi moja žena.
Se spomnite trenutka, ko so vas prvič spustili za lonce?
V srednji šoli sem eno leto pavziral in takrat sem bil doma. Starša in brat so bili v službah in šoli. Mama je rekla, naj pa nekaj skuham, ker imam čas. Dobro se ji je zdelo, ker je bilo kuhano, ko je prišla domov. Včasih so padle pohvale, mama mi je kdaj dala tudi kakšen tolar, tako sem dobil veselje. Ni lepšega kot to, da pri svojih sedemnajstih letih nahraniš družino, ko pride domov.
Kaj ste jim najprej skuhali?
Klasično kosilo, krompir in zrezke v omaki. Mogoče moja kosila niso bilo vedno enako dobra, so pa zmeraj pojedli. Na koncu je bilo že tako, da ko včasih nisem imel časa, da so spraševali, zakaj ni kuhano.
