Zemlja kot osnovno sredstvo

Za kmetijo na Gorenjskem, za katero lastniki plačujejo 16 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), bi morali glede na predlog novega davka na nepremičnine po novem plačevati 5.500 evrov. Ob kmetijskih in gozdnih imajo namreč tri tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč.

Izračune za različne kmetije po Sloveniji so pripravili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer ostro nasprotujejo predlaganemu davku. "Ta davek zažira prav tisti del, ki je za kmete najobčutljivejši in ga v tako veliki meri ne bodo mogli prenesti," je poudaril predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Dodal je, da so kmetijska zemljišča, vsi objekti in stavbna zemljišča znotraj kmetije za kmeta osnovna sredstva, ki jih uporablja za pridelavo in ustvarjanje dohodka, zato ne bi smela biti obdavčena. Hkrati so kmetijska zemljišča že obdavčena s katastrskim dohodkom, ki ima vse elemente davka na premoženje.

Povprečna kar tisoč evrov

Povprečna kmetija s 6,4 hektarja kmetijskih površin, stanovanjsko hišo, hlevom, kozolcem in lopo bi morala po izračunih KGZS po novem plačevati najmanj tisoč evrov davka na nepremičnine. "Pri tem niso bila upoštevana nezazidana stavbna zemljišča, za katera je predlaganega 1,5 odstotka davčne stopnje," je izpostavil pravnik KGZS Gašper Cerar. Opozoril je, da je problem predvsem tam, kjer so občine na lastno pobudo zarisale območja stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih naselij ali industrijsko rabo. V zbornici opozarjajo tudi na primere, ko so bile ceste in infrastruktura zgrajene prek kmetijskih zemljišč brez odmere in odkupa. Ti deli parcel so zato označeni kot (dražja) stavbna zemljišča, a ker so uradno še vedno v lasti kmetov, bodo morali ti plačevati višji davek.

Za kmetijska zemljišča sicer zakon predvideva 0,5-odstotni davek, prav tako za stavbe s kmetijsko rabo, za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb pa 1,5 odstotka.

Pomemben je namen zemljišč

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da se "načeloma kot zemljišča za gradnjo stavb štejejo zemljišča, na katerih je gradnja mogoča". Sprejeti nameravajo pravilnik, ki bo določal, kako se bo ta del davka obračunaval. Dodali so, da "zemljišča, na katerih iz kakršnegakoli razloga gradnja še ni mogoča, ne bodo označena kot zemljišča za gradnjo stavb in jih torej zakonska določba ne bo zadevala". Taka zemljišča bi lahko bila tista, kjer potekajo sodni spori, ni urejena poplavna varnost in podobno. Kot datum pridobitve statusa zemljišča za gradnjo stavb pa se bo štel dan uveljavitve zakona. Tri leta morajo namreč preteči od evidentiranja zemljišča za gradnjo stavb do gradbenega dovoljenja, lastnik pa ima nato še pet let, da stavbo zgradi, preden bo zemljišče obdavčeno po višji stopnji.

Pri obračunu davka pa bo štela namenska raba, kot je označena v registru nepremičnin. Prvi mož Geodetske uprave RS (Gurs) Aleš Seliškar je potrdil, da je zemljišče za gradnjo stavb, ki ga bo lahko doletel najvišji davek, tisto, ki je po namenski rabi v občinskih prostorskih načrtih določeno kot stavbno zemljišče in je na njem gradnja stavb dejansko možna, dejanska raba pa je lahko tudi drugačna.