Državni svet (DS) je po vetu na ustanovitev državnega holdinga izglasoval še veto na zakon o ukrepih za stabilnost bank. Če bosta v državnem zboru (DZ) spet izglasovana, sindikati napovedujejo referenduma. Če vlada ne bo popustila šolnikom, pa se ta obeta tudi dvema zakonoma o reformah trga dela.
V DZ verjetno ne bo težav
DS je odložilni veto na slabo banko izglasoval, ker meni, da gre za predrago rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev, pri čemer bi se lahko oškodovalo državno premoženje. Zakon predvideva, da bi država ustanovila posebno družbo, kamor bi prenesli slabe terjatve, v zameno pa bi banke dobile obveznice z jamstvom države, ki bi temu namenila do štiri milijarde evrov. Tako naj bi banke začele kreditirati gospodarstva. DZ mora zakon zdaj potrditi s 46 glasovi. Že prvič je zanj sicer glasovalo 47 poslancev. A tudi če bo zakon ponovno potrjen, ga čaka referendum. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije je v DZ namreč včeraj vložil tri tisoč podpisov, ki zadostujejo za začetek referendumskega postopka. Za razpis referenduma je treba zbrati 40 tisoč podpisov.
Sindikati čakajo poslance
Teh zaradi veta DS še niso začeli zbirati niti v sindikatu delavcev energetike (SDE), ki je prejšnji teden s skoraj štiri tisoč podpisi zahteval začetek zbiranja podpisov za referendum o ustanovitvi državnega holdinga. “Rok za zbiranje podpisov bo moral predsednik DZ razpisati v sedmih dneh po vnovičnem sprejetju. Slišim pa tudi, da naj bi vlada razmišljala o ustavni presoji pobude za referendum, kar bi pomenilo, da bi se začetek zbiranja podpisov še bolj zamaknil,” pravi Branko Sevčnikar iz SDE.
Referendumska apokalipsa
Predsednik Desusa Karl Erjavec, če bodo referendumi, ne vidi “možnosti, da bi lahko Slovenijo rešili sami, in smo na dobri poti, da zaprosimo za mednarodno denarno pomoč”. Sociolog Marko Kržan je prepričan, da so referendumi znak, da se v družbi prebuja demokratični potencial. “Politične stranke ne uveljavljajo volje ljudstva, zato bo ljudstvo uporabilo demokratične instrumente, da jih disciplinira. To je lahko tudi prvi korak k zamenjavi vlade,” je prepričan Kržan.
Referendum ni nujno slab
Finančni minister Janez Šušteršič meni, da bi bil referendum o slabi banki neodgovoren. Kržan opozarja, da so “ekonomisti na podlagi statističnega modela izračunali, da ni neposredne povezave med poslabšanjem pogojev zadolževanja in lanskimi referendumi”. Opozarja, da sta bila glavna razloga za slabšanje bonitetnih ocen gibanje evra in poslabšanje položaja Italije. Dodaja, da povezave ni mogoče izključiti, a da glavni dejavnik pri pogojih zadolževanja ostajajo ukrepi Evropske centralne banke in drugih institucij. “Če bodo ti ukrepi nekonstruktivni, lahko nastopi položaj, ko bi bilo škodljivejše nadaljevati samostojno delovanje kot pa zaprositi za pomoč,” še meni.
Reforme so bile potrebne že tri leta nazaj, dogajalo se je pa ravno nasprotno, javna uprava je narasla za deset tisoč novih uslužbencev. Prejšnjo vlado je zrušilo razpad koalicije in nobeden referendum. Referendum je bil samo posledica zdrah v Pahorjevi… ...prikaži večvi koaliciji. Zaradi neuspeha na referendumu bi bili lahko ravno tako naprej na oblasti. Da pa opozicija meče vladi polena pod noge je pa čisto normalno v vsaki državi na svetu.
Ne sprenevedaj se. Reforme so bile potrebne že tri leta nazaj, pa je en bolnik prispeval k zavrnitvi. Isti pacient bi ukinil možnost referendumov. Trikrat NE?! Jebela cesta, kako kratkoročen oz. selektiven spomin.
Referendumi o strukturnih reformah, bodo odločali za: -ali, težjo in dražjo pot iz krize (v primeru zavrnitve predlaganih strukturnih reform)- ali pa za lažjo in cenejšo pot iz krize (v primeru sprejetja)Najboljše bi pa bilo, da referendumov… ...prikaži večv o strukturnih reformah sploh ne bi bilo. Cenejša varianta je slaba strukturna reforma, kot pa da reforme ni in nastopi tuja finančna pomoč., kajti tam bomo plačali dražje in težje.