Za posledicami samomora je lani umrlo 371 oseb, prevladujejo moški 294. Leta 2016 si je življenje vzelo 77 žensk. Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8.
Kljub zaskrbljujočim podatkom, število samomorov v naši državi vendarle pada, z Nacionanega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tako sporočajo, da je samomorilni količnik, ki so ga zabeležili v letu 2016, najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem..
Razloge za upadanje samomorilnosti strokovnjaki vidijo tudi v ozaveščanju javnosti pa tudi destigmatizaciji, čeprav samomor v Sloveniji še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem: "Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora", je dejala Saška Roškar z NIJZ.
V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih statističnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v vzhodnih statističnih regijah nižja.
Kam po pomoč?
Na NIJZ opozarjajo tudi na center za psihološko svetovanje Posvet, v okviru katerega v desetih svetovalnicah 43 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov izvaja psihološko svetovanje: "Osnovni cilj programa je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk. S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo klientom nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah. S tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno vedenje. Polovici klientov smo prva oblika pomoči." je dejala Mojca Vatovec iz omenjenega centra Posvet.
10. september 2017 – Svetovni dan preprečevanja samomora: "Vzemi si trenutek, reši življenje"
Uživalci drog najpogosteje naredijo samomor
Pri osebah, ki imajo težave z drogami, samomor predstavlja enega vodilnih vzrokov smrti, še posebej ogroženi so mladi moški: "Do 35 odstotkov vseh vzrokov smrti pri osebah, ki imajo težave z drogami, je prepoznanih kot samomor, a je problematika še vedno podcenjena. Osebe, ki si vbrizgavajo heroin, imajo 14-krat večje tveganje za samomor v primerjavi s splošno populacijo. Osebe, ki se zdravijo zaradi težav s prepovedanimi drogami, imajo še vedno 10-krat večje tveganje za samomor v primerjavi s splošno populacijo," opozarja strokovnjakinja s področja psihiatrije, Mercedes Lovrečič.
In seveda alkohol
Zlorabe alkohola, drog in nekaterih zdravil dodatno predstavljajo pomembno tveganje za samomor in so med najpogostejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje, takoj za depresivno motnjo in drugimi motnjami razpoloženja: "Alkohol, nekatere droge in zdravila, ki vplivajo na centralni živčni sistem zmanjšajo inhibicijo, lahko povečajo impulzivno vedenje, povzročajo spremembe v možganih in sčasoma vodijo v depresijo ter negativno vplivajo na odnose in socialno podporno mrežo posameznika in s tem oslabijo tiste dejavnike, ki bi lahko ščitili pred samomorom," opozarja strokovnjakinja.
Kako pomagati
Če ste glede tega v skrbeh zase ali drugo osebo, poskrbite, da oseba ne bo imela dostopa do večjih količin alkohola, drog in zdravil ali drugih snovi. Omejevanje dostopa do sredstev, s katerimi oseba lahko stori samomor, je ena najučinkovitejših strategij za preprečevanje samomora. Svojcem, prijateljem in znancem se tako omogoči, da pokličejo pomoč, osebo, ki je samomorilno ogrožena pa začasno obvaruje, da lahko trezneje razmišlja in morda izbere bolj racionalne načine za spopadanje s svojo bolečino.
Napotki za zmanjševanje tveganja za samomor z zastrupitvijo
- Nikoli ne imejte na dosegu roke večjih količin alkohola, zdravil ali drog.
- Najbolj varno je, če doma nimate alkohola ali drog in z njihovo rabo prenehate.
- Glede hranjenja varne količine zdravil se pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni.
- Zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik, hranite na varnem mestu, pomagajo vam lahko svojci tako, da imajo nadzor nad zdravili (omejen dostop, zaklepanje omaric).
- Ustrezno ravnajte z zdravili, ki jih ne potrebujete več in jih oddajte na za to namenjena zbirna mesta.
- Zdravila vedno jemljite na način in v količinah, ki jih predpiše zdravnik.
- Zdravil ne kupujte, če jih ni predpisal zdravnik in si jih ne izposojajte od svojcev ali znancev.
Namesto kurative je potrebno izvajati preventivo ! Metadonska terapija je mala šola drogiranja odraslih. Dijaki ,ki zjutraj prihajajo na metadonski šus so potencialni kandidati !