Pretiran nadzor, slaba organizacija dela, pritiski in slabi medosebni odnosi vodijo pri vse več zaposlenih v stres, ta pa botruje še pojavu drugih bolezni in s tem vse več bolniškim odsotnostim.
Zaposleni so zadovoljni, ko so z veseljem opravljajo svoje naloge, imajo dober odnos z nadrejenimi in sodelavci, možnost napredovanja in izobraževanja, dobre fizične pogoje dela in okolje, urejeno nagrajevanje dela, plače, opozarjajo strokovnjaki za upravljanje s človeškim kapitalom.
In čeprav so zadovoljni delavci bolj produktivni in prinašajo večjo dodano vrednost podjetju, se mnogi slovenski delodajalcu tega še vedno ne zavedajo. V slovenskih podjetjih je zelo malo posluha do zaposlenih. Svoje pa je doprinesla tudi gospodarska kriza, saj so bila mnoga vodstva pri reševanju podjetij zategovala pas. Trpele so nagrade in bonusi, plače so nižje, da o nenehnem strahu pred odpuščanji sploh ne govorimo.
V zadnjih petih samo še slabše
NIJZ
Da je o tako, kažejo tudi raziskave, po katerih so slovenski zaposleni vrhu EU glede vprašanja, ali ocenjujejo, da sta njihovo zdravje in varnost pri delu ogrožena - tako meni tretjina žensk in kar 41odstotkov moških, zaposlenih v Sloveniji (Eurofound, 2012). Poleg tega so na drugem mestu glede dojemanja stresa pri delu in povsem pri vrhu glede vprašanja, ali so se delovni pogoji v zadnjih petih letih poslabšali (Evropska komisija, 2014).
Briga le redke
NIJZ
Od decembra leta 2011 je v veljavi zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu:
"Kljub zakonskim obvezam o izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu in visokim stroškom bolniških odsotnosti, ki na ravni Slovenije znašajo okoli 450 milijonov evrov, kar predstavlja le del stroškov slabega zdravja in počutja zaposlenih, se le-ta še vedno ne izvaja kontinuirano," je opozorila
Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer so v sodelovanju zdaj izdali priročnik "Promocija zdravja v žepu", s katerim želi spodbuditi zagotavljanje zdravega delovnega okolja v slovenskih delovnih organizacijah.
Kdaj bodo delodajalci končno dojeli?
NIJZ
Seveda promocija zdravja na delovnem mestu ni le kup strokovnih navodil in gradiv na papirju, je vsebina, ki lahko pripomore k boljši delovni učinkovitosti in s tem k večjemu izkupičku podjetja. Kot je dejal dr.
Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost je zato pomembno, da se zavedamo, da je promocija zdravja za vse predvsem naložba, ne le strošek:
"Obljube o ekonomskih koristih promocije zdravja pri delu so za delodajalce zelo obetavne, saj predvidevajo zmanjšanje stroškov bolniških odsotnosti in to povprečno od 12 - 36 odstotov v treh do petih let, do dvajset odstkov večjo produktivnost zaposlenih in visoko ekonomičnost ukrepov promocije zdravja, saj za en vložen evro dobimo v treh do petih letih od 2,5 do 4,8 evrov."
Priročnik Promocija zdravja v žepu poskuša na preprost in zanimiv način bralca seznaniti z osnovami promocije zdravja na delovnem mestu ter jih motivirati in spodbuditi k izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu. Namenjen je sindikalnim zaupnikom, članom svetov delavcev in vsem, ki jih zanima omenjena tematika.
vanda.levstik@zurnal24.si
Bla bla bla, vedno so delodajalci krivi. Pri tem pa ignorirajo, da je 90% delodajalcev malih podjetnikov, ki delajo 24 ur na dan za svojo malo firmico in niso nobeni izkoriščevalci ampak delajo najboljše, kot znajo. Tisti delavci, ki dobro… ...prikaži več delajo ne poznajo mobbinga. Mobbing je v javnih ustanovah in velikih podjetjih, kjer se zaradi več nivojev vodenja razblini osebna odgovornost vodstva in se napreduje po raznih drugih pravilih (strankarske in sorodstvene veze, lezenje v r... in podobno). Zdaj bodo pa spet vsekali nekaj povprek in bodo najbolj prizadeli male podjetnike.