Notranji ministri so pretekli teden sprejeli načrt o premestitvi 120.000 beguncev iz Grčije, Italije in še nekaterih drugih držav. Po tem načrtu bi Slovenija roku dveh let sprejela 613 oseb. Za mednarodno zaščito je do sedaj zaprosilo okoli 30 oseb, med njimi največ Iračanov, če se bo begunski val iz Hrvaške, ki jo je prečkalo že več kot 70 tisoč ljudi, preusmeril z Madžarske v Slovenijo, pa bo prosilcev gotovo več.
PREBERITE ŠE:
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posebnih programov ali ukrepov za njihovo zaposlovanje ne pripravljajo. "Tujci, ki imajo v Sloveniji status begunca, se lahko zaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani," odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da so upravičeni do vseh ukrepov in storitev, ki jih država prek zavodov za zaposlovanje zagotavlja na trgu dela, kot je na primer aktivna politika zaposlovanja.
Formalno enaki, praktično ne
"Načeloma velja, da se bodo lahko tujci s pridobljenim statusom begunca zaposlovali v vseh poklicih, kjer jih bodo delodajalci želeli zaposliti," pravijo na ministrstvu. "Predvidevamo lahko, da se bodo v večji meri zaposlovali v dejavnostih, kjer že danes primanjkuje ustrezne delovne sile."
"Nemčija se na to zelo aktivno pripravlja, pri nas pa na tem področju do sedaj ni bilo narejenega nič," pravi Franci Zlatar, vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji. "Mislim da bi se morali v to aktivno vključiti ne le ministrstvo za delo, ampak tudi drugi deležniki, kot je samo gospodarstvo."
Težava zaposlovanja tujcev je po besedah Zlatarja že sedaj ta, da so s tem, ko dobijo nek status, recimo status begunca, njihove pravice formalno pravno sicer precej izenačene s slovenskimi državljani, a v praksi to ni tako. "Zelo težko dobijo zaposlitev, kar je precej povezano z znanjem jezika," poudarja Zlatar. "Mi vseskozi poudarjamo, da bi bilo potrebno oblikovati posebne programe, tako usposabljanja in izobraževanja kot zaposlovanja. Po možnosti skupaj s podjetji, ki bi lahko dobili možnost subvencij za izobraževanje priseljencev."
Drugačni od delavcev iz BiH
Slovenija je tradicionalno zaposlovala tujce predvsem iz Bosne in Hercegovine in drugih republik nekdanje Jugoslavije. Število slednjih se je v zadnjih letih zaradi gospodarske situacije in propada sektorjev, kot je gradbeništvo, v katerih so se tradicionalno zaposlovali, tudi v zelo izkoriščevalskih pogojih, precej zmanjšalo.
Begunci, ki sedaj prihajajo v Evropo, pretežno iz Sirije, Iraka, Afganistana, Pakistana in nekaterih držav, se od njih precej razlikujejo. "Delavci iz nekdanje Jugoslavije so bolj poznali naše delovno okolje kot begunci, ki prihajajo sedaj," poudarja Zlatar. "Njihova struktura je drugačna, manj poznajo jezik, prihajajo iz drugačnih okolij in se morajo na naše pogoje še navaditi."
Za invalide sistem deluje, za tujce ne
Po izobrazbi so precej raznoliki, od visokošolsko izobraženih, do tistih, ki nimajo končane niti osnovne šole. "Potrebno je vedeti, da pogosto šole nimajo dokončane zato, ker niso imeli možnosti izobraževanja, in so lahko tukaj tudi precej uspešni, če se v ta proces lahko vključijo," pravi Zlatar in opozarja še na težavo zaposlovanja višje izobraženih kadrov v Sloveniji, ker podjetja pri nas nimajo razvitega sistema za upravljanje raznolikosti. "V tujini imajo nekatere multinacionalke in druga podjetja te sisteme zelo dobro izdelane, tako da so prilagojeni različnim osebnim okoliščinam, s katerimi posamezniki vstopajo v zaposlovanje, od tega da imajo delo prilagojeno dodatnemu usposabljanju in izobraževanju, do upoštevanja kulturnih razlik, kot so npr. drugačni prazniki."
V Sloveniji po besedah Zlatarja dobro deluje vključevanje invalidov na trg dela, čemur so prilagojene tudi posebne zakonske določbe, manj pa je poskrbljeno za druge skupine ljudi s posebnimi osebnimi okoliščinami, kot so tujci.
Največ potreb v logistiki, inf. tehnologijah in gradbeništvu
Po dejavnosti je sicer v Sloveniji še vedno največ tujcev zaposlenih v gradbeništvu, sledita kmetijstvo in predelovalne dejavnosti, gostijstvo in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. "Največ možnosti za zaposlitev tujcev je na področju logistike, mednarodnega transporta, razvoja informacijskih tehnologij, gradbeništva in gostinstva," pojasnjujejo na Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).
Tujci, ki imajo veljavno delovno dovoljenje, se lahko vpišejo v evidenco brezposelnih in imajo enake pravice do vseh storitev, nadomestil, svetovanj in ukrepov aktivne politike zaposlovanja kot naši državljani. "Po ureditvi in pridobitvi ustreznega dovoljenja, bomo takšnega tujca obravnavali enako kot vse državljane RS – na podlagi poglobljenega intervjuja, kjer bomo (v angleškem jeziku) s tujcem preverili lastnosti, kompetence in njegove želje," pojasnjujejona ZRZS. "V kombinaciji s potrebami trga dela se bomo z vsakim posameznikom dogovorili za zanj najbolj ugodno karierno pot, od usposabljanja in izobraževanja, do zaposlitve."
