Dvakratna količina soli in peska ter ustrezno višji stroški izvajanja zimske službe – takšna je posledica letošnje zime v primerjavi s sezonama prej. Za primer: pri Direkciji Republike Slovenije za ceste, ki skrbi za vzdrževanje šest tisoč kilometrov državnih cest, bodo za izvajanje zimske službe letos porabili okoli 31 milijonov evrov, medtem ko so v sezoni 2011/12 porabili slabih 24 milijonov, leto prej pa nekaj manj kot 25 milijonov. Znatna razlika je bila tudi v številu velikih akcij odstranjevanja snega: to sezono so jih izvedli kar 18, prejšnji dve sezoni pa le po tri. Včeraj so morali stroje spet zagnati.
Izjemne snežne razmere
V Idriji, kjer bodo letos za zimsko službo namenili 850 tisoč evrov (lani nekaj čez 300 tisočakov), je to zimo zapadlo skupno 266 centimetrov snega, od tega največ, kar 130 centimetrov, februarja. “Občine izvajanje zimske službe načrtujejo z minimalnimi stroški. Vsako leto za izvajanje del namenijo nekaj več kot 300 tisoč evrov, a so stroški tudi v najmilejših zimah višji. Pomanjkanje namenskih sredstev in posledične zamude pri plačevanju povzročajo likvidnostne težave izvajalcev in nejevoljo pri podizvajalcih,” razlaga Iztok Konjar iz podjetja Komunala Idrija.
V Kočevju, kjer je letošnji znesek v primerjavi z lanskim prav tako skoraj podvojen, pravijo, da je “snežni proračun” v višini 550 tisočakov zadostoval do vključno januarja. Samo za februar je ocenjena vrednost 380 tisoč evrov.
Odročni predeli v zametih
V Idriji pa imajo težave zaradi izjemno ozkih ulic, ki so omejene z zasebnimi površinami, na katerih ni dovolj prostora za odlaganje napluženega snega. Lokalne ceste, ki povezujejo višjeležeča naselja, so izpostavljene še večjim količinam padavin in zametom. Na Vojskem je do konca leta tako zapadlo skupno skoraj šest metrov snega, še pravijo v Idriji.
Nestrpni občani
“Argumentiranih pritožb zoper izvajanje zimske službe praktično ni, je pa precej klicev zaradi nestrpnosti občanov,” razlagajo na Mestni občini Maribor. V Občini Kočevje so najpogostejša vprašanja občanov “zakaj tako pozno plužijo v naši ulici”, “zakaj sneg z vse ulice naplužijo na naše dvorišče” pa tudi “zakaj pluga ne obrne na drugo stran – k sosedu”. V Kranju, kjer so letos odvozili kar 10 tisoč kubičnih metrov snega, se občani najbolj pritožujejo zaradi pločnikov, saj ti niso očiščeni takoj; prednost imajo namreč ceste. “Večkrat je slišati tudi pritožbe zaradi neočiščenih parkirišč, do katerih pa s plugom zaradi parkiranih avtomobilov zelo težko dostopamo,” pojasnjujejo na kranjski občini, podobnih opazk pa so deležni tudi v Ljubljani.