Za pravičen pomarančni sok

V letu 2013 je povprečni evropski potrošnik popil enajst litrov pomarančnega soka, od katerega je bilo 80 odstotkov uvoženega iz Brazilije. Tako ugotavlja študija, ki so jo objavili društvo Focus, Christliche Initiative Romero (CIR, Nemčija) in GLOBAL 2000 (Avstrija).

Študija razgalja celotno dobavno verigo pomarančnega soka, od plantaž v Braziliji do evropskih supermarketov. "Raziskava iz prve roke razkriva neprimerne delovne pogoje delavcev ter uničujoč vpliv proizvodnje pomarančnega soka na okolje," pojasnjujejo v društvu Focus.

Trgovske blagovne znamke

"Za proizvodnjo pomarančnega soka v Braziliji in Evropi je značilna visoka tržna koncentracija. Čeprav na svetovni ravni 60 odstotkov soka prihaja iz Brazilije, ga od tam v svet izvažajo le tri podjetja. Citrosucro, Cutrale in Luis Dreyfus," opisujejo. Evropa je po njihovih ugotovitvah najpomembnejši izvozni trg.

"Tudi na drugem koncu dobavne verige vlada monopol: vse manj trgovskih verig obvladuje vse večji del evropskih trgov. Ena ključnih strategij evropskih prodajalcev na drobno so lastne trgovske blagovne znamke," pravijo v Focusu. Namesto nakupa in prodaje neodvisnih blagovnih znamk, pa supermarketi po njihovih besedah prodajo vse več izdelkov pod lastnimi znamkami. V Evropi je tako 66 odstotkov vsega pomarančnega soka prodanega pod trgovskimi blagovnimi znamkami v supermarketih.

Na račun okolja

"Industrija pomarančnega soka je ekonomsko dobro stoječa, izvozniki pa imajo ogromne dobičke. Ti astronomski prihodki so pridobljeni na račun uničevanja okolja ter slabih delovnih pogojev na plantažah in v tovarnah," pravi Marjeta Benčina iz društva Focus. Dodaja, da je pričujoča raziskava razkrila oblike sodobnega suženjstva v vseh fazah proizvodnje brazilskega pomarančnega soka ter uničujoč vpliv na okolje. 

Prvi večji val nasada pomarančevca se je v Braziliji zgodil po kavni krizi v 30 letih prejšnjega stoletja. "Sprememba naravne pokrajine v nasade pomarančevcev ter posledično izguba habitatov se v Braziliji ne smatra kot okoljski problem. Tudi vpliv pridelave pomaranč na sosednje pol-naravne habitate ni zanemarljiv, med drugim zaradi rabe pesticidov," opozarja. 

Prekomerna raba pesticidov

"Dokazali smo prekomerno rabo pesticidov v brazilskih nasadih pomarančevcev," pravi Martin Wildenberg, strokovnjak za varstvo okolja iz Global 2000. "To je še posebej žalostno, saj lahko gojimo pomaranče tudi popolnoma brez pesticidov, kar dokazujejo ekološki nasadi po celem svetu. Poleg vpliva na okolje so pesticidi škodljivi tudi za delavce,” dodaja.

Pojasnjuje, da je varnost zaposlitve delavcev na plantažah in v tovarnah je nizka, plačilo pa nedostojno. Na plantažah ni primernih prostorov, kjer bi se lahko delavci odpočili. Prostori, ki so namenjeni za počitek, so pogosto polni praznih plastenk ter vrečk kemikalij. "Predpisanega enournega počitka največkrat ne morejo koristiti, saj je pritisk s strani delodajalca tako močan, da so na koncu prisiljeni delati še nadure," pravi. 

Raziskovalka Sandra Dusch Silva iz CIR glede delovnih pogojev v Braziliji ugotavlja, da delavci naberejo okoli 1,5 tone pomaranč za deset evrov na dan. "S 30-kilogramskimi vrečami pomaranč plezajo gor in dol po nestabilnih lestvah pod časovnim pritiskom, da bi dosegli dnevno normo," pravi. 

Za pravičen pomarančni sok lahko podpišete peticijo, ki jo najdete tukaj.

anja.scuka@zurnal24.si