Vlada je pripravila strategijo učinkovite državne informatike, v kateri priznava, da je bila doslej na tem področju neučinkovita: “Večino vseh nalog, vključno z informacijsko varnostjo, zagotavljajo zunanji izvajalci, ki več kot 80 odstotkov svojih prihodkov dobijo izključno od države.” Do konca leta bi radi zasebnemu partnerju podelili koncesijo za zagotavljanje komunikacijskega omrežja javni upravi. Upajo, da bo upravljanje omrežja tako učinkovitejše in preglednejše, privarčevati pa mislijo do pet milijonov evrov.
Podatke v oblak
Vladni možje bi lokalne računalniške centre, kjer se hranijo podatki, združili v državnem računalniškem oblaku (DRO). “Cena lastništva države za podatkovno infrastrukturo je izjemno visoka in neustrezna, saj se ne plačuje po porabi, država pa mora drago lastniško infrastrukturo tudi vzdrževati. Za nenehne posodobitve in širitve kapacitet porabimo znatna proračunska sredstva,” ugotavljajo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU).
Vlada je zato MPJU zadolžila, da do konca decembra pripravi študijo ekonomske in varnostne upravičenosti združevanja svojih podatkov v oblaku. Z načrtovanim najemanjem storitev v zasebnem ali državnem oblaku želijo privarčevati okoli dva milijona evrov na leto.
Poznavalci: načrti ustrezni
“S strokovnega vidika je strategija ustrezno zastavljena. Konsolidacija informacijske infrastrukture v smislu računalniškega oblaka je pristop, ki ga v svetovnem merilu uporabljajo vse velike organizacije, da bi znižale stroške in povečale učinkovitost. Enako velja za komunikacijsko omrežje,” poudarja Matjaž B. Jurič, predstojnik za integracijo informacijskih sistemov na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko.
Združevali bi evidence
Praktično vse evidence, razvide, registre in druge baze podatkov o poslovnih subjektih bi združili v poslovni register Slovenije. Prav tako nameravajo združiti zemljiško knjigo in kataster. S poenotenjem in interoperabilnostjo evidenc načrtujejo prihranke do deset milijonov evrov.
“Država v zadnjih 15 letih večino kompleksnih informacijskih rešitev naroča pri enih in istih ponudnikih, zato je od njih več kot očitno izjemno odvisna. Zaradi zmanjšanja konkurence med ponudniki vsaka takšna odvisnost vodi v nenehno zviševanje cen in upočasnjevanje razvoja,” pišejo v strategiji, zato želijo javna naročila optimizirati: “Del cene mora biti fiksen, del pa naj se veže na merljive rezultate in tako motivira tudi IT-izvajalce.” Predviden prihranek: do 13 milijonov evrov.
Prijaznejše bo e-poslovanje
“Za poštne storitve organov državne uprave in pravosodja se na letni ravni porabi okoli 30 milijonov evrov. Ob tem je treba upoštevati velike stroške poslovnih subjektov in prebivalstva za ravnanje s papirnatimi dokumenti. Zato je treba uvesti sistem elektronske izmenjave dokumentov, uporabo e-računov in e-vročanja,” še piše v strategiji. Pričakovane prednosti so povečana učinkovitost in preglednost, povečana konkurenčnost gospodarstva in prihranek do 15 milijonov evrov v proračunu.
Miniintervju: Podatki v oblaku so lahko še varnejši
So vladni načrti realni? V kolikšnem času bi jih lahko izvedli?
V splošnem je treba upoštevati, da bo o dejanski uspešnosti odločala sama izvedba in da podrobnosti izvedbe največkrat vplivajo na uspešnost projekta. Za vzpostavitev državnega računalniškega oblaka (DRO) sicer ocenjujem, da je lahko izveden v največ enem letu, s sodelovanjem kompetentnih partnerjev pa tudi v veliko krajšem času.
Kako tehnologija oblaka pravzaprav deluje?
Z vzpostavitvijo DRO bi posamezna ministrstva in preostali organi uporabljali storitve podobno, kot danes uporabljamo Gmail, Facebook in drugo. Seveda se na DRO ne bi shranjevali samo podatki in elektronska pošta, ampak bi tam delovale kompleksnejše aplikacije, ki bi podpirale delo posameznih ministrstev.
Lahko dejansko pričakujemo prihranke, kot jih načrtuje vlada?
Danes ima praktično vsako ministrstvo svoje strežnike in administratorje, z vzpostavitvijo DRO pa bi se te operacije centralizirale. To bi po eni strani pomenilo, da bi bilo potrebnih manj strežnikov, po drugi pa tudi manj osebja. V grobem so prihranki lahko do 20 odstotkov.
Kako pa je v tem primeru z varnostjo podatkov?
Za varnost podatkov je v oblaku lahko poskrbljeno še bolj kot na lokalnih strežnikih. Le v glavah je potreben miselni preskok, da podatki pač niso več shranjeni “doma”.
