Vizita za živali > Novice
4045 ogledov

New York Times piše zaradi teh živali o Sloveniji

Zlati šakal, Canis aureus Profimedias
Še pred leti komaj znana vrsta, se v Evropi hitro širi in je številčno premagala volkove.

Novinar New Yorka Timesa James Gorman se je skupaj s slovenskim biologom Dr. Miho Krofelom odpravil na teren. Obiskali so pet lokacij, kjer je Krofel že slišal šakale. Na vsakem kraju so zavrteli posnetek šakalovega zavijanja in pet minut čakali na odziv. To so na vsakem mestu ponovili trikrat ali štirikrat. Odziv so prejeli drugi dan blizu Trsta v nočnih urah.

divji prašič Na človeka Vizita za živali Koliko napadov divje svinje beležimo v Sloveniji?

Opazen porast populacije, tudi v Sloveniji

Šakali so eni izmed zadnje preučevanih pasjih plenilcev. Podobno kot volkovi in kojoti živijo v krdelih, ti so sicer manjši in štejejo štiri do pet živali. Povprečno tehtajo deset kilogramov in so manjši kot severno ameriški kojoti. Število šakalov je v primerjavi z evropskimi volkovi v močnem porastu. Po zadnjem uradnem štetju naj bi jih bilo skoraj 100.000. Krofel za New York Times ocenjuje, da jih je od tega v Sloveniji med 300 in 400. Na drugi strani pa le približno 75 volkov. Sedanji "bum" se je začel že v 50. letih in se pospeševal v zadnjih dvajsetih letih. Šakala so opazili že v 30 državah, največ jih je v Bolgariji. Originalno prihajajo s Srednjega vzhoda in južne Azije, od koder je vrsta prišla pred približno 8000 leti, razširjeni pa so vse do Tajske in Iraka, Irana, Afganistana, Pakistana in Indije.

Šakal | Avtor: Profimedias Profimedias

Kje najdemo zlatega šakala v Sloveniji?

V Sloveniji se zlati šakal pojavlja od 50. let, z leti se je njihovo število izrazito povečalo in jih sedaj redno opažajo na Ljubljanskem barju. Zaznali pa so jih tudi na Krasu, v Prekmurju, na Štajerskem, na Cerkniškem polju, v Beli krajini, Krški kotlini, ob Dragonji in v Krakovskem gozdu.

Zlati šakal, Canis aureus | Avtor: Profimedias Profimedias
Močan porast srednje velikega plenilca na kontinentu, kjer je nekoč živel le na obrobju, je vzbudilo zanimanje znanstvenikov po Evropi. Med njimi je tudi Krofel, ki je eden od vodij spremljanja 37 prostovoljnih znanstvenikov omenjenih živali po Evropi. Spopadajo se z vprašanji, kaj širjenje vrste pomeni z ekološkega vidika, in katere težave se pojavljajo z vidika ohranjanja vrst in pravnega statusa. Pri nas je ministrstvo za kmetijstvo že uslišalo želje po spremembi statusa šakala iz zaščitene v lovno vrsto.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.