Pod sloganom "Dobrodošli begunci" so se trije mladi Nemci odločili za ustanovitev posredovalnice sob za begunce. Želijo, da bi lahko begunci zapustili masovna begunska taborišča in se v zasebnih stanovanjih ali sobah v stiku s sostanovalci uspeli vključiti v nemško družbo.
"Najpomembnejši je stik z družbo. V begunskih taboriščih, ki so ponavadi daleč iz mest, begunci nimajo stika z nemško družbo, ampak so izolirani. Tako se ne morejo vključiti v družbo in se ne morejo naučiti naših navad," razloži eden od ustanovnih članov Jonas Kakoschke.
Ko se je Kakoschkejeva sostanovalka Mareike Geiling za pol leta preselila v Kairo, se je v njeno sobo vselil begunec iz Malija. Skupno življenje z beguncem je Kakoschkeja motiviralo za delo za begunce. "Skupno življenje je bilo zelo prijetno. Begunec se je veliko naučil od nas, mi pa od njega. Zaradi pozitivnih izkušenj, pa smo nato ustanovili posredovalnico. Predvsem, da bi pomagali tistim, ki želijo sprejeti begunca, saj je uradna pot dolga in zapletena," dodaja Kakoschke.
"Tudi sam sem bil begunec in tudi mene so grdo gledali."
Od novembra leta 2014, ko so ustanovili posredovalnico so Kakoschke, Geiling in socialna delavka Golde Ebding že 80 beguncem pomagali najti dom. Posredovalnica se je med tem razširila tudi v Avstrijo, kjer so prebivalci sprejeli v svoj dom 44 beguncev. Dom lahko ponudi vsak, ki ima prosto sobo in želi pomagati. Posredovalnica je brezplačna, financira se s pomočjo donacij.
Uspešnih zgodb je veliko, Al Jazeera pa je poročala o 63-letnem vozniku avtobusov Achimu Obermannu, ki je v svoj dom sprejel 22-letnega Atifa Chaudharyja, begunca iz Pakistana.
Achim se je odločil za pomoč beguncem, ker je tudi sam bežal v mladih letih. V Zahodno Nemčijo je zbežal iz Vzhodne Nemčije, in tudi njega so ljudje gledali grdo. "Najpomembnejši je človeški stik, ko prideš v tujo državo. Le tako se lahko vsega naučiš, kar je pomembno v novem življenju," je Al Jazeeri povedal Obermann. Več o zgodbi v spodnjem videu, ki pa je v angleškem jeziku.
"Ni mi več vseeno kam gre"
Tudi Isabel in Henk iz Berlina sta se odločila, da bosta svoj dom odprla beguncu. Aprila se je pri bodočih starših vselila begunka Fridah iz Kenije s triletno hčerkico. Po začetnem dvomu sta se Nemca navezala na Kenijko in njeno hčerko. Henk je postal nadomestni očka, Isabel pa je s Frido hodila po nakupih.
Skupaj so se učili nemško, hodili v živalski vrt in jedli. Fridah rada kuha, Isabel pa jo je naučila nemških receptov. Mlada zakonca sta dolgo razmišljala, ali bi lahko Afričanki po rojstvu njihnega otroka nudila dom, a je v njihovem stanovanju enostavno premalo prostora. Po štirih mesecih ju je Fridah zapustila, Henk in Isabel pa sta jo pospremila v nov dom. Spet bo živela v zasebnem stanovanju z mlado Nemko.
"Mislila sem, da se ne bom navezala. A sedaj, ko smo jo zapeljali v nov dom, mi je zelo težko. Ni mi več vseeno kam gre in kako ji gre," je Isabel povedala za časopis Frankfurter Allgemeine, ki jih je spremljal več tednov . S Frido sta zakonca še naprej v stiku, veselijo se vsakega obiska. Ko bosta našla večje stanovanje, pa želita spet sprejeti begunca.
Tudi Avstrijci, Nizozemci in Švicarji želijo sodelovati
Geiling je zelo zadovoljna z odzivom Nemcev, čeprav se spopadajo tudi s kritiko. Predvsem na njihovem računu na družbenem omrežju Facebook so tarča žalitev, a jih to ne bo zaustavilo. "Želimo pomagati čim več ljudem. Zato smo tudi veseli, da že imamo podružnico v Avstriji in tudi ljudje iz Švice in Nizozemske nam pišejo, da želijo pomagati beguncem," je vesela Geiling.
Trenutno sobe posredujejo le beguncem v Avstriji in Nemčiji, iz drugih držav sprejemajo donacije. Veseli pa so tudi vsakega, ki želi darovati svoj čas in pomagati beguncem pri obisku uradov, učenju nemščine ali z njimi preživeti nekaj prostega časa.
Res pohvale vredno. Ampak mi je vse skupaj vseeno zelo sumljivo in preveč propagande v smeri samo dobrih izkušenj in to me moti. V vseh javnih medijih sem zasledila pri novinarjih samo pohvale in napotke, kako moramo ravnati mi, nikjer… ...prikaži več pa ne takih, ki bi se uradno prebrali kot negativna izkušnja, pa ne mi trdit, da jih praktično ni. Vsi komentatorji takih propagandnih člankov, vejo povedat, da se dogajajo tudi negativne in milo rečeno neprijazne stvari do državljanov držav, ki so odprla vrata beguncem. Zakaj v Žurnalu in drugod prikazujete le svetlo plat dobrote ljudi, ki so res pripravljeni pomagat in tudi pomagajo.
res hudo, da jih pomoč rdečega križa tako moti samo zato, ker imajo ti paketi pač oznako organizacije. najverjetneje imajo vsega preveč, zato jim NE DAJAT NIKAKRŠNIH PAKETOV, naj si jih kupijo, če jih res rabijo.
menda boš tudi ti sprejel eno družino iz Sirije, čestiram