V Francijo s cmokom v grlu

“Hej, Simon. Ali bi lahko napisal en tekst o slovenski skupini na Euru?” me je pred tedni pobaral urednik hrvaškega portala Nogometplus, pri katerem sem zadolžen za spremljanje dogodkov na
slovenskih nogometnih zelenicah. Slovenska skupina? Halo!? Menil sem, da me šef pač samo malce heca in dodaja sol na rane, a sva po krajši debati ugotovila, da je samo zamenjal Slovenijo in Slovaško, česar so naši športniki že vajeni. Uefa si takšne napake (na žalost) ni privoščila, tako da bo Marek Hamšik s soigralci brcal žogo proti angleškim in ruskim zvezdnikom ter reprezentanci Walesa na čelu z Garethom Baleom, medtem ko bodo Jan Oblak, Kevin Kampl, Josip Iličić skupaj s slovenskimi ljubitelji okroglega usnja nogometni dogodek leta spremljali zgolj preko malih zaslonov.

Zaradi zgoraj navedenega v Francijo potujem s precejšnjim cmokom v grlu, saj je čisto nekaj drugega, če na tako velikem tekmovanju spremljaš svojo reprezentanco, a sem se pred dobrima dvema tednoma končno sprijaznil tudi s tem in po hitrem postopku začel z organizacijo letalskih kart in vseh podobnih logističnih podrobnosti za nekajdnevno potovanje. Prvenstvo zagotovo ne bo dolgočasno, za kar so organizatorji poskrbeli s spremenjenim tekmovalnim sistemom, ki tudi avtsajderjem omogoča, da vsaj potihem razmišljajo o tretjem mestu v skupini, ki še zna peljati v osmino finala. Favoriti se s takšnimi kalkulacijami na ubadajo, temveč razmišljajo, kako bi se s čim manj škode in porabe energije sprehodili v izločilne boje, kjer bo šlo na vsaki tekmi na nož.

Euro ni samo nogometni dogodek, saj se bo v naslednjem mesecu dni v ritmu nogometne žoge vrtela celotna Evropa. Prodajalci pijač in prigrizkov si manejo roke, veliko dnevnih sob bodo okrasili novi televizorji, na katerih bo grimase Cristiana Ronalda moč še bolj natančno analizirati, pri informativnih oddajah pa bodo žogobrcarske novice večkrat omenjene že v uvodnih minutah in ne šele po kulturnih informacijah.

In lahko le upamo, da bomo poročevalci iz Francije v naslednjih dneh in tednih poročali zgolj o dramatičnih tekmah, spektakularnih evrogolih, napačno dosojenih ofsajdih in enajstmetrovkah, milijonih zadovoljnih obiskovalcev francoskih stadionov ter se nam ne bo potrebno preleviti v vojne poročevalce. Že danes dopoldne me je na enem izmed letališč v okolici Pariza pričakala poostrena varnostna kontrola, manjši striptiz pa bo verjetno potrebno izvesti tudi pred vstopom na stadion.

To je še torej še eden izmed razlogov za dodaten cmok v grlu, ki pa ga bom v kakšnem izmed pariških bistrojev skušal odpraviti s kozarčkom dobrega francoskega vina. Če že ne v čast
slovenskim zmagam, pa kot zdravico dobremu nogometu. Naj se EURO 2016 začne!