Delavci Voka Snage Miha, Tomaž in Aleksander so bili ob našem prihodu že skoraj pri koncu izmene, zato je bilo ozračje izjemno razposajeno. Na delo pridejo vsak dan ob 5. uri zjutraj, ko se Ljubljana šele prebuja. Morda bi marsikoga zgodnje vstajanje zmotilo, oni v tem najdejo poseben čar. Zaradi zgodnje ure se izognejo prometnim konicam in lahko nemoteno slalomirajo v ozkih ljubljanskih ulicah, ki so dodatno obremenjene s kolonami parkiranih vozil.
Trio, ki v tej postavi dela že skoraj dve leti, je zadolžen za območje Dravelj. Dnevno prevozijo približno 70 kilometrov. So ena izmed 70 ekip Sektorja za zbiranje odpadkov Voke Snage, ki poleg drugih zaposlenih v podjetju dnevno skrbijo za čisto podobo slovenske prestolnice in njene bližnje okolice. Pravijo si čistilci, delo pa opravljajo s ponosom in zadovoljstvom. Na stigmo, ki jo nekateri povezujejo z njihovim poklicem, se ne ozirajo.
Opremljena z najrazličnejšimi ogledali, kamerami in senzorji omogoča večjo varnost vseh udeleženih. Tisti, ki se bojijo višine, bi lahko imeli nekaj težav, saj je "pisarna" precej dvignjena. To vozniku nudi dober pregled nad dogajanjem. Tomaž in Aleksander sta v tem času pridno zavzela svoji poziciji – stopnički na zadnji strani vozila in se oprijela držala. Medtem ko smo kramljali z voznikom, sta izpraznila številne zabojnike. Dnevno naj bi jih pospravili med 600 in 800. Od dneva v tednu je odvisno, katerih vrst odpadkov se lotijo.
V zabojnikih se znajde marsikaj
Veseli ga, da so z ljudmi, ki jih dnevno srečujejo na terenu, v dobrih odnosih. Z nekaterimi celo v tako dobrih, da se med pavzo skupaj odpravijo na kavo. Občasno pa se najdejo tudi taki, ki "se zmrdujejo in si tiščijo nos, čeprav gre dejansko za njihove odpadke". Največ nejevolje je prisotne, ko se ljudem mudi v službo in ni prostora, da bi se s tovornjakom lahko hitro umaknili. V teh primerih jim Miha nakaže, "naj nas preskočijo, če lahko". Do tega redko pride, saj se, ko se le da, umaknejo in jim dajo prednost.
Katera pa je najbolj zanimiva stvar, ki so jo našli v zabojniku? "Vibrator,"odvrnejo v en glas in ob tem bruhnejo v smeh. V smeteh končajo najrazličnejši predmeti; od koles do povsem uporabnih izdelkov. "Občasno se Tomaž poheca in si nadene klobuke, ki jih najde na zabojnikih. Nekateri ljudje na zabojnike odložijo povsem uporabne stvari in pripišejo, da naj jih vzame tisti, komur bi služila," pove Miha, medtem ko spretno manevrira med uličicami.
Prigod na terenu ne manjka
Delo voznika smetarskega tovornjaka je, kot nam pove, Miha, izjemno odgovorno, saj lahko že v primeru manjše nepozornosti hitro pride do nesreče. Kljub temu včasih pride do nepredvidljivi dogodki, pri čemer praske niso izključene. Nekoč je Miha zaradi zamišljenosti svoja sodelavca kratko malo pozabil zadaj. Zadnje čase njemu in ostalim voznikom smetarskih tovornjakov težave povzročajo hitri dostavljalci Wolta, ki drvijo po ulicah. Dobro se spomni dogodka, ko je dostavljalec na kolesu "zajahal" Tomaža, medtem ko je ta vlekel zabojnik. Tomaž je še pravočasno zagrabil balanco in preprečil usodni padec.
Najbolj neugodna stran opravljanja dela smetarja je poleg občasnih težav z voznim parkom vsekakor izpostavljenost raznovrstnim vremenskim razmeram in neprilikam. Nanje so se sogovorniki že zdavnaj navadili. "Ni boljšega od tega, da sem na delovnem mestu vsak dan na zraku, ob tem pa mi šef ne gleda za hrbet," hudomušno pripomni Tomaž, ko se odpravimo na (zanje) zaslužen odmor za kavo. Vsi pa se s Tomažem ne strinjajo, saj je težko najti nove zanesljive kandidate za opravljanje tega poklica. Temu najverjetneje botruje tudi sorazmerno nizka plača.
dezurni@styria-media.si
Ni daleč čas, ko bodo odpadke odvažali migranti - za še nižjo ceno. Položnice zato seveda ne bodo nižje, zagotovo pa bo daljša jahta šefa kakega mestnega organa, šefovega šefa ali pa njegovega prijatelja zemota....
cistilci do carji. dokler jih imamo smo lahko srecni. ena mesta se utapljajo v plastiki in messnih odpadkih. ti ljudje pa so polni nasmehov. srecno nasi cistilci!!
Meni so ti fantje carji. Zato ker so vedno dobre volje. Radi te pozdravijo , in zato so vedno dobrodošli. Okrog praznikov se jim.pa spodobi tudi čestitati in podarim jim kako malenkost.