Med drugim bo več mladih upravičenih do nadomestila, pravica do kritja prispevkov do upokojitve se bo podaljšala na dve leti, zasebnim delodajalcem ne bo več treba obvezno prijaviti prostih delovnih mest na zavodu.
Z novelo zakona o urejanju trga dela bodo do nadomestila za čas brezposelnosti upravičeni mlajši od 30 let, ki so bili v zadnjih 24 mesecih zaposleni vsaj šest mesecev. Denarno nadomestilo bodo lahko prejemali dva meseca, osnova pa bo povprečna plača v zadnjih petih mesecih.
Prosta delovna mesta bodo pri zavodu še vedno morali obvezno prijavljati podjetja v večinski državni lasti in delodajalci v javnem sektorju. Na zavodu sicer pričakujejo, da bodo tudi zasebni delodajalci, predvsem manjši, še vedno izkoriščali možnost brezplačne objave delovnega mesta in izbire primernega kandidata za delovno mesto.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Zlatka Srdoč Majer, bo reforma na delo zavoda med drugim vplivala pri aktiviranju njihovih zaposlovalcev. Ker prijava delovnih mest ne bo več obvezna, bodo namreč morali aktivno pristopiti k delodajalcem, da bodo dobili informacije, ali bodo še zaposlovali oziroma kakšne so njihove potrebe.
Plačilo prispevkov podaljšali na dve leti
Pri starejših prejemnikih nadomestila se bo pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve podaljšala z enega na dve leti.
Delavci, ki bodo dobili odpoved zaposlitve iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in jim delodajalec ne bo ponudil nove pogodbe, se bodo med iskalce zaposlitve prijavili že v času odpovednega roka, in sicer v treh dneh po vročitvi odpovedi. Delodajalec jim bo moral v času odpovednega roka en dan na teden omogočiti odsotnost z dela, da se bodo lahko vključili v iskanje zaposlitve. Stroške bruto plače za to odsotnost bo delodajalcu povrnil zavod, delavcu pa bodo nato v prvem mesecu, ko bo upravičen do nadomestila, skrajšali obdobje prejemanja nadomestila.
Izkoristili bomo lahko neizkoriščeno nadomestilo
Reforma zgornje meje trajanja in višine nadomestila ne spreminja. Kot je določil zakon za uravnoteženje javnih financ, znaša nadomestilo v prvih treh mesecih 80 odstotkov, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov, po izteku enega leta pa 50 odstotkov povprečne plače, ki jo je upravičenec prejel v zadnjih osmih mesecih. Nadomestilo ne more presegati 892,50 evra bruto.
Po novem se bo nadomestilo od celotne zavarovalne dobe odmerilo pri brezposelnih, ki so dopolnili 57 let ali imajo 35 let zavarovalne dobe. Doslej so nadomestilo od celotne dobe odmerjali v primerih, ko je bil brezposelni star 55 let in hkrati imel 30 let zavarovalne dobe.
Spremembe bodo tudi pri koriščenju neizkoriščenega dela pravice do nadomestila. Doslej se je ob novi prijavi na zavod neizkoriščeni del prištel k novi pravici, zdaj pa se pravic ne bo več seštevalo. Če bo oseba nadomestilo prenehala prejemati, ker se je zaposlila, nato pa znova izgubila delo in pri tem ne bo izpolnjevala pogojev za nadomestilo, bo lahko izkoristila neizkoriščeni del nadomestila. Če pa bo takšna oseba imela pogoje za nadomestilo, bo lahko uveljavila le novo pravico do nadomestila oziroma se bo lahko odločila za uveljavljanje neizkoriščenega dela, če bo ta daljši od nove pravice.
Dokazila bodo dobivali od davčne uprave
Zavod bo po novem podatke o osnovi za odmero nadomestila dobival od davčne uprave, s čimer bodo ugotavljali osnovo, od katere so bili dejansko odvedeni prispevki.
Novosti uvajajo tudi pri javnih delih. Oseba je lahko v javna dela vključena največ eno leto, po novem pa se bo lahko pri istem izvajalcu vključila še za eno leto, in sicer v šestih mesecih po izteku zadnje vključitve. Po novem bo lahko občina sama sprejela program javnih del, če bo zagotovila sredstva in če bo v skladu z javnim povabilom za izbor programov javnih del, četudi se je povabilo že zaključilo.
Reforma trga dela poleg novele zakona o urejanju trga dela vključuje še prenovljeni zakon o delovnih razmerjih. Oba zakona bosta začela veljati v petek.
Študentsko delo je poleg davkov in dajatve študentskemu servisu obremenjeno tudi s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter za zdravstveno zavarovanje. Torej ne drži, da delovna doba študenta ne vpliva na pokojnino.
da se na eni strani ljudje grebejo prekomerno z delom na večih mestih, nadurami in svetovanji, zasebnih d.o.o. in redni državni službi je nedopustno in kriminalno škodljivo.Pohlep in požrtnost visokih uradnikov bi morali vsaj v Zdravstvu, Šolstvu in Sodstvu uredit.… ...prikaži več Vsak strokovnjak potebuje tudi čas za družino in počitek, zato bi morale državne institucije zaposliti mlade diplomante, da se oblikujejo v strokovnjake. Nadure je treba ukinit ker izčrpavajo strokovnjakovo zdravje.Mladi diplomiranci nimajo kaj počet na Borzi.Za to morajo poskrbeti stari strokovnjaki kot mentorji na rednem delovnem mestu, da se umaknejo in dajo prostor mlajši generaciji.
Kar mi pri reformi ni všeč je pa to, da delodajalcu po novem ne bo več treba objaviti prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje, pač pa bo zadoščala že objava na spletni strani podjetja ali na oglasni deski.