Zdravje > Aktualno
781 ogledov

Temu rečemo socialni alkoholizem

Zabava, poljub Profimedias
"O alkoholizmu je že veliko napisanega, bolj malo pa o socialnem alkoholizmu, ki je lahko predstopnja resne odvisnosti," opozarja specializantka psihoanalitične psihoterapije Eva Kokol.

“Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let tako v Sloveniji kot v EU regiji od leta 1990 globalno gledano upada,” nam je pojasnila dr. Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pojasnjuje, da porast porabe alkohola v Sloveniji v zadnjih posameznih letih pripisujejo večjim zalogam ali uvozu alkoholnih pijač v tistem letu. Po podatkih NIJZ je namreč poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 1999–2014 znašala med največ 13,5 (leta 2004) in najmanj 9,53 (leta 2013) litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto, ki je star 15 let in več. V letu 2014 se je spet nekoliko dvignila, in sicer na 10,92 litra. 

Pri teh podatkih pa gre le za porabo registriranega alkohola, ki ne vključuje neprijavljenega alkohola.

Bogato zakoreninjena vinska kultura

“Prebivalci Evropske regije1 (ER) so še vedno največji porabniki alkohola na svetu, poraba je tako v tej regiji več kot dvakrat višja od svetovnega povprečja,” ob tem opozarjajo na NIJZ. Primerljivi podatki pa Slovenijo že desetletja uvrščajo v vrh držav članic EU po porabi alkohola.

"Kot so pokazale nedavne raziskave se v Evropi uvrščamo med prvih pet po količini zaužitega alkohola. Vinska kultura je bogato zakoreninjena v družbeno in osebno kulturo slovenskega posameznika," pa opozarja Eva Kokol.   

Spomnila je na pesem: „Koliko kapljic, toliko let“, ki je slišati nedolžna, vendar "nemalokrat odmeva v bolečinah številnih posameznikov, ki so jim te „kapljice“ povzročile toliko gorja." 

Spomnila se je tudi Franceta Prešerna: "Slovenec, ki je strmel k osamosvajanju, k tem da oživi ter se osvobodi gorja, mu že naša himna, če jo upoštevamo dobesedno, naznanja rešitev."

Po njenem mnenju je kulturni vpliv, ki je v posameznikovem nezavednem ukoreninjen, lahko močan vzorec, ki se je generacijsko prenašal kot način razreševanja težav. Prepričana je, da lahko ravno vedenjski vzorci za razreševanje problemov vodijo v pogubno pot odvisnosti.

Trgatev | Avtor: Profimedias Profimedias
"Ker smo del „mokre kulture“ je naš odnos do alkohola pozitiven. Vrednote, ki zajemajo uživanje alkohola so; sreča, radost, veselje, povezanost, prijateljstvo in sprostitev. Negativni aspekti pa so zelo zakriti," opozarja Eva. 

Pojasnjuje, da je o alkoholizmu že veliko napisanega, bolj malo pa o socialnem alkoholizmu, ki je lahko predstopnja resne odvisnosti: "Gre za vprašanje o odvisnosti in zlorabi. Kako ju razmejiti in kdaj lahko zloraba vodi v odvisnost."

Vse se začne s socialnim alkoholizmom 

Eva opisuje, da se nekako vse začne z socialnim alkoholizmom, pitje ob rojstnih dnevih, zabavah in nasploh ob druženju. "Ko se posameznik ne zna več družit brez konzumacije alkohola, ki povzroča blago ali pa težko opitost, lahko govorimo o socialnem alkoholizmu," pravi.

Pri ženskah to pomeni spiti štiri kozarce v dveh urah, pri moških  pa spiti pet kozarcev v dveh urah. "Druženje pomeni izziv biti zabaven, zanimiv in predvsem sprejet. Posamezniki z nizko samopodobo, se dokaj hitro ujamejo v ta začaran krog, saj jim alkohol daje občutek evforije ter sproščenosti," opisuje.

Tako se trezni v družbi težje sprostijo, pojavljajo se občutki nelagodja, strahovi lahko celo občutki tesnobnosti. V izogib neprijetnim občutkom pa po njenih besedah raje posežejo po kozarčku in po pravi meri sprostitve, ki jo prinaša. "Tako, da počasi ne obstaja več načina druženja, ki ne bi vključevalo nekaj kozarčkov. Vzorec ki je prevaletnten v tem vedenju nakazuje reševanje stiske z alkoholom," opisuje. 

Vprašajte se ...

"Pomislite, ali se lahko zabavate brez alkohola, vam je prijetno v družbi tudi če ste trezni? Kdaj ste nazadnje preživeli zabavo ali kaj podobnega brez da bi se opili?" sprašuje Eva in dodaja: "Če se težko spomnite, je lahko to opozorilni znak."

Ko se ta vzorec tako ojača, lahko posameznik po njenih besedah to nadaljuje tudi izven družbe: "Počutim se slabo, težek dan je bil, problemi in stres se je nakopičil ... In tako že doma posežejo po nekaj kozarčkih za sprostitev."

Po njenem mnenju je pomembno, da se posameznik zaveda razloga za pitje. Razlikovati mora, ali gre za kulinarično razvajanje  kot je na primer kozarec vina ob kosilu, veseljačenje, ki se zgodi nekajkrat na leto ali pa gre za reševanje nelagodja in iskanja občutka sproščenosti. "Če gre za vedenjski vzorec razreševanja negativnih čustvenih stanj, lahko govorimo o začetku nastanka odvisnosti," pravi.

Kdaj je potrebno zdravljenje

 "V letu 2014 je bilo v Sloveniji zabeleženih 2.541 primerov hospitalnega zdravljenja zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola,” nam je pojasnila dr. Mercedes Lovrečič. Starostno standardizirana stopnja hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola v Sloveniji je v letu 2014 znašala 145,4 primerov na 100.000 prebivalcev, starih 15 let in več. Pri moških 221 kar je 3,3 krat višja stopnja kot pri ženskah, se pravi 67 na 100.000 prebivalcev, starih 15 let in več.

zivljenje 17.09.13. alkohol, alkoholizem, mladi, mladoletniki, foto: shutterstoc | Avtor: Shutterstock Shutterstock
"Simptomi, ki nakazujejo odvisnosti od alkohola so: želja po pitju alkohola, nezmožnost prekinit pitje predem nastopi stanje opitosti, težave s koncentracijo, opuščanje dela zaradi opitosti, omilovanje posledic opitosti z alkoholom, opijanje tudi ob zdravstvenih težavah, nezmožnost ustaviti ali zmanjšati pitje alkohola. Ob krajšem času odtegnitve pa pojava abstinenčnih znakov kot so razdražljivost, slabo počutje, potenje, zvišan krvni tlak, tesnobnost, napad delirium tremens," našteva Eva Kokol.

Po njenih izkušnjah je najpogostejši problem ta, da si posameznik prepozno prizna, da je uživanje preseglo zdrave meje in da za pitjem ne stoji samo skromno veseljačenje, temveč zanikanje negativnih čustvenih stanj, ki nakazujejo gobje težave v duševnem zdravju.

"To se pokaže tudi s težavami v službi in družini, to je pogosto stadij, kjer posamezniku že okolica nakazuje, da je prekoračil meje. Toda zanikanje se lahko nadaljuje celo do smrti," opozarja. Pojasnjuje, da je alkoholizem pobeg pred svojimi notranjimi občutki, omrtvičenje telesa pomeni tudi omrtvičenje uma saj tako bolečine izginejo: "Še vedno je prisotna stigma pred čustveno bolečino, ki jo naj bi vsak zmogel prebrodit sam. Toda žal tem ni tako, duševno zdravje je tako ranljivo kot fizično, in tudi pri tem potrebujemo pomoč ali je to v obliki psihoterapevta ali psihiatra."

Ob tem pravi, da alkoholizma ne smemo obsojati, saj se v njem znajdejo čustveno ranljivi ljudje, in je bolezen. "Vse kar ta bolezen prinaša seboj pa je seveda grozovito in boleče, še bolj za družinske člane kot pa za posameznika, ki je odvisen," dodaja.

Vsekakor je po njenem mnenju najboljša preventiva skrb za notranje čustveno ravnovesje in nasploh za duševno zdravje. "Obdajate se z pozitivnimi ljudmi, poskrbite da živite v urejenih zadovoljivih odnosih in če čutite stisko ali čustveno bolečino poiščite strokovno pomoč," je sklenila.

Kako bo v prihodnje?

Dr. Mercedes Lovrečič smo vprašali še, kakšne trende pričakujejo in ali se bo poraba alkohola v Sloveniji kaj zmanjšala. Odgovorila je, da bo po projekcijah Svetovne zdravstvene organizacije registrirana poraba alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let v regiji EU v prihodnje res dodatno upadla, vendar bo za Slovenijo žal še vedno visoka.

Komentarjev 7
  • Zmago 13:15 03.marec 2017.

    Kaj le oni pri hudiču pijejo, ko s kislino polivajo ženske, pa posiljujejo,..... (Švedska, UK......)

  • Lavdan 19:55 01.marec 2017.

    Od takih, ki ne vedo koliko jim "RIT" drži.

  • Franjo Erman 18:55 01.marec 2017.

    še malo in negdo bo izumil toplo vodo