Več tisoč ljudi na simboličnem polaganju temeljnega kamna za džamijo v Ljubljani.
Na slovesnosti na območju prihodnjega islamskega centra med Parmovo in Kurilniško ulico, ki jo je začel pevski zbor iz Sarajeva z Alahu posvečenimi pesmimi, je zbrane kot prvi nagovoril mufti Nedžad Grabus, ki si je za izgradnjo džamije prizadeval vse od začetka mandata leta 2006.
Kot je poudaril, so verski objekti izraz skupnosti vernikov in njihovega prizadevanja, da ostanejo dostojanstveni in ohranjajo harmonijo v družbi.
Bodoči islamski kulturni center, ki ga je označil kot "skupno dobro", bo po njegovih besedah namenjen razvijanju izobraževalnih in kulturnih vsebin, kar je pomembno za vzgojo otrok. Prav tako pa bo islamski kulturni center, ki se bo srečeval z večinsko krščanskim okoljem, krepil medverski dialog in temelje za skupno dobrodelno sodelovanje v širši skupnosti, je dejal Grabus. Kot je poudaril, so odločeni razvijati in promovirati civilizacijske vrednote, ki bodo okrepile duh tolerance in sobivanja.
Grabus je danes tudi sporočil, da so dobili pričakovano gradbeno dovoljenje za islamski kulturni center, ki naj bi ga sicer gradili dobra tri leta.
Gostje tudi iz Katarja
Slovesnosti, ki jo je pripravila islamska skupnost, se poleg številnih vernikov, ki so se na prireditev pripeljali tudi z avtobusi, udeležujejo številni ugledni gostje. Iz Katarja je v Ljubljano prišel minister za vakufe in islamske zadeve Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari, iz Bosne in Hercegovine član predsedstva BiH Bakir Izetbegović, prav tako so na prireditvi gostje iz Savdske Arabije, Turčije ter drugih balkanskih in evropskih držav.
Po mnenju predsednice vlade Alenke Bratušek, ki se je tudi udeležila slovesnosti, je danes velik trenutek za islamsko skupnost v Sloveniji in tudi za Slovenijo. Ob tem je tako kot nekateri drugi govorniki poudarila, da ima vsaka veroizpoved pravico do svojega prostora za opravljanje molitev, ki ga muslimani pri nas doslej niso imeli. Kot je poudarila, Evropa brez islama ne bi bila to, kar je - raznolik in bogat kontinent.
Več tisoč ljudi na simboličnem polaganju temeljnega kamna za džamijo v Ljubljani.
Na slovesnosti na območju prihodnjega islamskega centra med Parmovo in Kurilniško ulico, ki jo je začel pevski zbor iz Sarajeva z Alahu posvečenimi pesmimi, je zbrane kot prvi nagovoril mufti Nedžad Grabus, ki si je za izgradnjo džamije prizadeval vse od začetka mandata leta 2006.
Kot je poudaril, so verski objekti izraz skupnosti vernikov in njihovega prizadevanja, da ostanejo dostojanstveni in ohranjajo harmonijo v družbi. Bodoči islamski kulturni center, ki ga je označil kot "skupno dobro", bo po njegovih besedah namenjen razvijanju izobraževalnih in kulturnih vsebin, kar je pomembno za vzgojo otrok. Prav tako pa bo islamski kulturni center, ki se bo srečeval z večinsko krščanskim okoljem, krepil medverski dialog in temelje za skupno dobrodelno sodelovanje v širši skupnosti, je dejal Grabus. Kot je poudaril, so odločeni razvijati in promovirati civilizacijske vrednote, ki bodo okrepile duh tolerance in sobivanja.
Grabus je danes tudi sporočil, da so dobili pričakovano gradbeno dovoljenje za islamski kulturni center, ki naj bi ga sicer gradili dobra tri leta.
Gostje tudi iz Katarja
Slovesnosti, ki jo je pripravila islamska skupnost, se poleg številnih vernikov, ki so se na prireditev pripeljali tudi z avtobusi, udeležujejo številni ugledni gostje. Iz Katarja je v Ljubljano prišel minister za vakufe in islamske zadeve Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari, iz Bosne in Hercegovine član predsedstva BiH Bakir Izetbegović, prav tako so na prireditvi gostje iz Savdske Arabije, Turčije ter drugih balkanskih in evropskih držav.
Prireditve so se udeležili tudi premierka Alenka Bratušek, ministra Roman Jakič in Senko Pličanič, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nüssdorfer, ljubljanski župan Zoran Janković in nekdanji predsednik republike Danilo Türk. Prav tako so na slovesnosti predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, evangeličanski škof Geza Erniša ter predstavniki Srbske pravoslavne cerkve in judovske skupnosti.
F-box
40 metrov visok minaret
Islamski kulturni center z džamijo bodo zgradili na dobrih 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Center, za katerega so arhitekturno rešitev izbrali na natečaju, bo obsegal 12 metrov visok glavni objekt, 24 metrov visoko molilnico in 40 metrov visok minaret. V centru bodo tudi knjižnica, učilnice, športna dvorana in družabni prostori. Islamska skupnost je finančno pomoč iz Katarja prejela že za nakup zemljišča, prav tako pa iz Katarja pričakujejo tudi večji delež sredstev za izgradnjo centra.
Merklova je ne bi več pustila zidati v dojčlandu, rekla je, da ta multi kulti prerašča nacionalne interse in ni mogoče dopuščati, da bi prerasla interese Nemcev. Naš Čarapan, ki je verjetno par arabskih evrov pobasal v žep pa jim… ...prikaži več bo dal vse za kar mu bodo plačali.
Nam Slovencem autovtonih da ne bo pomote, čefursko nategnene slovenke ne pridejo v poštev je najbolje da ustanovimo svojo državo.
ne morem verjeti ,da se Slovenija odpira na demokratičen način...kdo bi rekel mogoče je še upanje ....Zabeležimo kdo ni bil na tako velikem slovensko političnem odru dogotka (čeprav je mejhen). Nedemokratičnega in nepoštenega človeka sigurno ni bilo pri tem dogotku!Bravo!