Zaradi sumov storitve kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete pri lastninjenju novomeške družbe TPV so na specializiranem državnem tožilstvu zablokirali lastniške deleže uglednega proizvajalca za avtomobilsko industrijo, novomeškega TPV, danes piše Dnevnik. TPV naj bi se lastninil s sredstvi družbe.
Potem ko so novomeški kriminalisti na specializirano državno tožilstvo vložili kazenske ovadbe zoper pet oseb zaradi sumov storitve kaznivih dejanj pri lastninjenju podjetja TPV, je konec novembra po pisanju časnika sledila blokada lastniškega deleža te družbe.
Stoodstotnega obvladuje družba TPV Group, v preteklosti poznana kot Partner IN, prek katere je bil izpeljan menedžerski prevzem TPV. Hkrati je sodišče na zahtevo specializiranega državnega tožilstva zamrznilo približno 76-odstotni lastniški delež nekdanjega dolgoletnega direktorja Vladimirja Gregorja Bahča v TPV Group, in 11-odstotni lastniški delež zdajšnjega direktorja Marka Gorjupa.
Do uvedbe sodne preiskave ali vložitve obtožnice lahko zamrznitev premoženja sicer traja največ eno leto. Na vprašanje, kdaj nameravajo zahtevati sodno preiskavo, so na specializiranem državnem tožilstvu odgovorili, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka, zato zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo posredovati, piše Dnevnik.
Iz pridobljene dokumentacije izhaja, da je specializiranemu tožilstvu med drugim uspelo z blokado lastništva TPV, ker obstaja nevarnost, da bi osumljenci protipravno pridobljeno korist lahko skrili in s tem otežili njen odvzem. Denarna sredstva so namreč težje sledljiva od lastniških deležev. Po ocenah tožilstva naj bi si pet osumljenih pridobilo premoženjsko korist v višini 4,9 milijona evrov.
Oddajali v najem najete prostore in se mastili
Pri TPV tožilstvo osumljencem očita dva sklopa poslov. Prvi je oddajanje nepremičnin v najem in podnajem. Začelo se je leta 2007, ko je TPV družbi Partner IN v najem oddal dobrih 50.000 kvadratnih metrov pisarniških, proizvodnih in drugih površin za mesečno najemnino v višini 86.000 evrov. Partner IN je nato sklenil še nekaj podnajemnih pogodb z drugimi podjetji in očitno dosegal visoke zaslužke. Razlika med prihodki in stroški najemnin naj bi od leta 2007 do 2015 znašala 2,9 milijona evrov.
Lastniški delež večali kar s sredstvi TPV
Drugi sklop vprašljivih poslov, ki so pod drobnogledom specializiranih tožilcev, se nanaša na posojilno pogodbo, sklenjeno proti koncu leta 2010. Po tej pogodbi je TPV družbi Partner IN posodil 1,4 milijona evrov. Po prejemu je Partner IN ta sredstva nakazal Trimu za nakup 13.600 delnic TVP. Trimo je sicer leta 2009 skupaj s Partnerjem IN (takrat je imel v lasti že okoli 60 odstotkov TPV) in še dvema fizičnima osebama objavil prevzemno ponudbo za TPV.
Po prvotnem dogovoru bi moralo biti 1,4-milijonsko posojilo, ki ga je na strani TPV podpisal Vladimir Gregor Bahč kot predsednik uprave, vrnjeno čez eno leto, a je bila ročnost s štirimi aneksi podaljšana do leta 2015, dokler ga Partner IN lani septembra ni vrnil.
S tem se je Vladimirju Gregorju Bahču lastniški delež v Partnerju IN in posredno v TPV zvišal s 56 na dobrih 67 odstotkov, članu uprave Marku Gorjupu pa z 8,3 na 10 odstotkov.
Po prepričanju tožilstva se kljub vračilu posojila Partnerju IN neposredno, Bahču pa posredno ni znižala velika premoženjska korist v obliki lastništva TPV. Hkrati naj bi bil s tem poslom kršen zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da je pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic, ničen, še piše časnik.
