Čufer: Do leta 2017 izravnati proračun

Prihodnje leto bo proračunski primanjkljaj znašal eno milijardo evrov oz. 2,9 odstotka BDP.

Čufer je proračunske dokumente, ki jo bo vlada danes poslala v obravnavo DZ, označil za stabilizacijske. Po drugi strani pa prinašajo potrebno fiskalno konsolidacijo na način, da čim prej pridemo do gospodarske rasti, je dejal na novinarski konferenci po seji vlade.

Prihodki bodo leta 2014 znašali 8,6 milijarde evrov, kar je približno 200 milijonov evrov več, kot je za prihodnje leto načrtovano v lani sprejetem proračunu za prihodnje leto. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je pojasnila, da je to povečanje posledica višjih pričakovanih sredstev iz evropskega proračuna. V prihodnjem letu namerava namreč Slovenija pospešiti črpanje sredstev iz obstoječe in tudi iz nove finančne perspektive.

Davkov se bo prihodnje leto v proračun steklo 6,8 milijarde evrov, kar je 28 milijonov evrov manj, kot je predvideno zdaj. "To pomeni, da so bili prihodki v sprejetem proračunu ocenjeni zelo optimistično, saj nova številka vključuje finančne učinke letos sprejetih oz. napovedanih ukrepov," je dodala Vraničarjeva.

V tej številki je vključen tudi že davek na nepremičnine, ki ga vlada še ni poslala v obravnavo v DZ. Od tega davka si vlada obeta 205 milijonov evrov, je povedal Čufer in dodal, da podrobnosti glede njegove uvedbe in zlasti višine davčnih stopenj še niso določene. Pri tem je pojasnil, da gre za polovičen znesek od pobranega davka na nepremičnine, druga polovica bo prihodek občin in bo na ravni zdajšnjih prejemkov iz tega naslova.

Dodatnih 185 mio evrov za pokojninsko varstvo

Proračunski odhodki so v spremenjenem proračunu za leto 2014 načrtovani v višini 9,64 milijarde evrov. Ob tem se domača sredstva znižujejo, za skoraj 270 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki na račun evropskih sredstev.

Vraničarjeva je izpostavila, da je vlada za prihodnje leto zagotovila dodatnih 185 milijonov evrov za pokojninsko varstvo ter 227 milijonov evrov za servisiranje javnega dolga. "Torej smo morali odhodke zniževati ne le za nižji primanjkljaj, temveč tudi vnesti dodaten napor, da se lahko neizogobni odhodki pokrijejo," je dejala.

Ni pa še vlada upoštevala potrebnih sredstev za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, kar ji je naložilo sodišče. "Popolnoma jasno je, da to izplačilo ne bo moglo iti na račun povečanja primanjkljaja ali zvišanja davkov," je dejal Čufer.

Ne bodo zvišali DDV

V letu 2015 bodo prihodki približno enaki kot prihodnje leto, medtem ko bodo odhodki nekaj nižji. Vlada namerava nadaljevati z obstoječo davčno politiko, zato bistvenega povišanja davčnih prihodkov ne načrtuje, je dejala Vraničarjeva.

Čufer je priznal, da je vlada razmišljala tudi o zvišanju stopenj DDV, a je to misel opustila. Po uvedbi davka na nepremičnine želi namreč doseči davčno stabilizacijo. "Poslovnemu sektorju želimo dati jasen signal, da lahko svoje projekte in investicije načrtujejo v bolj jasnem davčnem okolju," je dodal.

Leta 2015 namerava vlada nadaljevati z letos zastavljeno davčno politiko, zato ne pričakuje bistvenega povišanje prihodkov iz tega naslova. Odhodkov pa je načrtovanih 150 milijonov evrov manj oz. skupaj za 9,5 milijarde evrov.

"Kar veliko naporov je bilo potrebnih, da smo prišli do teh številk," je dejal Čufer in zagotovil, da proračun zagotavlja cilje, ki jih želimo doseči: da želimo prihodnje leto zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod 3,3 odstotke BDP in v letu 2015 pod 2,5 odstotka BDP.

Ob tem je spomnil, da se je sanacija bank zaradi stresnih testov zamaknila za dve četrtletji. Če bi imeli problem bančnega sektorja že rešen in bi bilo zagotovljeno financiranje podjetij, bi lahko proračun naredili bolj restriktiven, a v položaju, ko zasebni del gospodarstva še ne funkcionira v polni meri, tudi javni sektor ne more biti tisti, ki pretirano dostavlja ljudi na trg dela, je dejal.

Denarja v proračunu je do aprila, je ponovil Čufer. Ko bo znano, koliko denarja potrebuje država za sanacijo bančnega sistema, pa se bodo odločali, kako naprej. Sedaj imajo za to po njegovih besedah rezerviranih 1,2 milijarde evrov, dodatne razprave na to temo pa bodo decembra, saj bodo stresni testi za banke znani konec novembra, je dodal.