Šola v naravi brezplačna

S šolskim letom 2015/16 morajo šole obvezno izvesti vsaj eno šolo v naravi na generacijo učencev, za to pa ministrstvo nameni 67,60 evra na učenca. "Za teh 67 evrov se šole v naravi v obsegu petih dni ne da organizirati, ta denar zadošča za golo nastanitev, brez rjuh, kaj šele za izvedbo programa ali avtobusni prevoz. Po naši oceni bi moral biti ta znesek vsaj za faktor 2 večji," pravi Tone Meden, predsednik zveze aktivov staršev.

Čeprav je obvezno, starši doplačujejo

Čeprav torej gre za obvezni program, ga moramo doplačevati starši. Na nekaterih šolah več kot na drugih, odvisno od ponudnika in dolžine trajanja šole v naravi. "Kljub sofinanciranju šola v naravi ni brezplačna za skoraj nobenega učenca. Tisti, ki nimajo subvencionirane, plačajo okrog 75 evrov za naravoslovni teden, 180 evrov za zimsko šolo v naravi ter 190 evrov za poletno šolo v naravi," razlaga ravnatelj OŠ Železniki Franc Rant.

Ena šola v naravi krita v celoti iz proračuna?

Ministrstvo zdaj napoveduje spremembo pravilnika o financiranju šole v naravi, po kateri bi bila ena šola v naravi popolnoma financirana iz proračuna. Za sofinanciranje šole v naravi je zdaj namenjenih 1.324.000 evrov ter 400.000 tisoč evrov za subvencije socialno šibkejših. Po oceni ministrstva bi za kritje ene petdnevne šole v naravi na generacijo potrebovali 2.100.000 evrov oziroma okoli 600 tisoč evrov dodatno, s čimer bi za vsakega učenca zagotovili nekaj čez sto evrov. 

Profimedias

Obvezno v CŠOD

Trajanje šole v naravi, ki bo krita iz proračuna, bo poenoteno na pet dni. Določeno bo tudi, da se te šole v naravi izvajajo v Centrih za šolske in obšolske dejavnosti, ki so ustanovljeni prav s tem namenom, pojasnjujejo na ministrstvu. "Ali je kapacitet v CŠOD dovolj, da bi vse šole tam lahko organizirale eno šolo v naravi, ne vem, ključno vprašanje pa je, kdo in kako bo to koordiniral," poudarja Meden.

Omejitev števila šol v naravi

Ministrstvo namerava tudi omejiti število šol v naravi, poleg obvezne bi šole lahko organizirale le še dve nadstandardni.

Prakse organiziranja šol v naravi so od šole do šole različne. Medtem, ko tovrstno obliko šolskih dejavnosti nekatere šole organizirajo za vsako generacijo učencev, druge izvajajo le obvezen program. CŠOD je toliko in toliko, zaradi prezasedenosti v želenih terminih pa so se šole velikokrat odločale za zasebne ponudnike.

Drag avtobusni prevoz

Na OŠ Dušana Flisa Hoče so doslej organizirali tri šole v naravi, v 3., 5. in 7. razredu, zato težav glede omejitve števila šol v naravi, ki jih je predvidelo ministrstvo, nimajo. Prav tako jih ne moti pogoj, po katerem bo morala biti obvezna šola v naravi organizirana v CŠOD. "Tudi doslej smo šole v naravi izvajali v kapacitetah CŠOD in z nekoliko truda pri dogovarjanju, se bodo lahko vse šole organizirale tako, da bo program potekal v CŠOD," pravi ravnatelj Alojz Velički. Dodaja pa, da je zelo pomemben strošek pri organizaciji šole v naravi avtobusni prevoz.

OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani je šola z oddelki, ki imajo razširjen program športne vzgoje. Učence teh razredov na tabore odpeljejo dvakrat letno, učenci vseh ostalih razredov pa gredo v šolo v naravi vsako leto enkrat.

Saša Despot

Šola v naravi dvakrat na leto

"Na šoli imamo res dobre izkušnje z bivanji izven šole, saj so njihovi učinki na učence zelo pozitivni in dolgoročni. Poleg spodbujanja k redni telesni aktivnosti in posledično oblikovanja pozitivnega vseživljenskega vzorca do gibanja, izkustvenega osvajanja znanj in spretnosti v naravnem okolju, kar ugodno vpliva tudi na njihovo motivacijo za delo in osmišlja uporabnost znanja, zmanjšanja sedečega načina učenja, odmika od preživljanja prostega časa pred različnimi vrstami ekranov in ozaveščanja o nadomestnih možnostih, je na taborih močno prisoten tudi socialni in vzgojni moment," pravi pomočnica ravnateljice Aida Zorc in dodaja, da so bila bivanja izven šole dobro obiskana in odlično sprejeta tudi s strani staršev.

"Načrtovani termini v CŠOD so zasedeni"

Na OŠ Valentina Vodnika se tako z novo ureditvijo izvajanja šole v naravi ne strinjajo. Pri organizaciji izvenšolskih bivanj so se večinoma odločali za zasebne ponudnike. "Ta bivanja so načrtovana z letnim delovnim načrtom za določene časovne termine, kar pa je zelo težko zagotoviti s strani CŠOD. Načrtovani termini so pri CŠOD zelo obremenjeni in težko dosegljivi, poleg tega imajo CŠOD omejene kapacitete. Organizacija in načrtovanje preko CŠOD sta dodatno otežena tudi z vsakoletno ponovna prijavo in menjavo lokacije. Organizacija tovrstnih bivanj je zahtevna, zato sta poznana stalna lokacija in utečen program zelo dobrodošla," pojasnjujejo.

CŠOD cenovno ugodnejši kot zunanji ponudniki

Na Osnovni šoli Koper povprečno organizirajo 5 do 6 šol v naravi. Izvajajo jih tako preko zasebnih ponudnikov kot CŠOD."Odločamo se za oboje, a v večini za CŠOD, ker so cenovno ugodni. CŠOD-ji ponujajo odlične jesenske in pomladanske programe, povezane s kurikulom razredov, kar sistemsko in ciljno vpade v pouk," pravi ravnatelj Anton Baloh. Težavo vidi pri organizaciji zimske šole v naravi. "Kvalitetne zimske šole smučanja CŠOD prostorsko, organizacijsko in kadrovsko ne more organizirati za vse osnovne šole v Sloveniji."

Ostali dve šoli v naravi na plečih staršev

Preostali dve šoli v naravi, ki ne bosta financirani iz državnega proračuna, se bosta lahko izvajali kot doslej. Za te je mogoče pridobiti dodatna sredstva iz drugih virov - gre predvsem za sredstva staršev, saj lokalne skupnosti ponekod krijejo del stroškov, drugje ne. 

sergeja.hadner@zurnal24.si