Slovenski sodniki, ne glede na to, da gre za javne funkcionarje, še naprej skrivajo rezultate svojega dela v smislu razveljavitve ali spremenitve njihovih odločitev na višjih sodiščih, ne glede na to, da je informacijska pooblaščenka odločila, da bi ti podatki morali biti javno dostopni.
Povprešno sodnikom prvostopenjskih sodišč v Sloveniji višja sodišča razveljavijo dobrih 17 odstotkov sodb; kot kažejo marčevski podatki podatki sodnega sveta, ki jih je razkrila oddaja Tarča, najbolj izstopajo sodišča v Radovljici, Sevnici in v Krškem, katerih sodnikom so v lanskem letu razveljavili skoraj 60 odstotkov izrečenih sodb.
Takrat je predsednica okrožnega sodišča v Krškem Maja Baškovič poudarila, da ne podatek ne kaže popolne slike uspešnosti dela njihovih sodnikov, saj da se na veliko število odločitev stranke v postopkih niti ne pritožijo.
Pooblaščenka - podatki bi morali biti javni
Kljub temu se je v javnosti, ki je tudi zaradi ogromnih sodnih zaostankov zaupanje v slovensko sodstvo precej omajano, pojavila potreba po nadalnjih interpretacijah teh številk, predvsem pa, da bi bili podatki, katerim sodnikom v največji meri višja sodišča zavrnejo njihove odločitve, javni.
Sodišča oziroma sodni svet namreč te podatke skrivajo. Novinar RTV Slovenija Jure Brankovič je že marca na informacijsko pooblaščenko naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, med drugim tudi, kolikšen je odstotek potrjenih zadev posameznih sodnikov.
Sodni svet mu je namreč odgovoril, da podatkov ne more posredovati zaradi "obstoja izjeme"; ti podatki so, kot so med drugim utemeljili, del obrazložitve ocene sodniške službe za posameznega sodnika. Informacijska pooblaščenka je sredi oktobra dokončno odločila, da je sodni svet podatke o uspešnosti dela posameznih sodnikov nezakonito označil kot tajni podatek.
Sodnemu svetu je pooblaščenka naložila, da mora zahtevane podatke o uspešnosti dela posameznega sodnika posreduje novinarju RTV Slovenija. A sodni svet je skupaj z državnim pravobranilstvo proti tej odločbi vložil tožbo na Upravnem sodišču. Zahtevajo, da upravno sodišče upošteva izjemo do dostopa do informacij javnega značaja. Usoda podatkov uspešnosti slovenskih sodnikov v smislu potrjenih sodb na višjih inštancah je tako v rokah – sodnikov.
“Naj bodo podatki javni”
Peter Žnidaršič, včasih kazenski sodnik, danes eden izmed odvetnikov družbe Čeferin pri tem pravi, da bi bilo v luči kontrole nad sodstvom res dobro, da bi bili ti podatki javni. “Osebno sicer ne vodim neke statistike, opažam pa, da so po razpletu v primeru patrie prvostopenjska sodišča res začela malo bolj pazit. Mislim, da je bil odstotek zavrnjenih zadev pred končno odločitvijo glede patrie višji,” meni nekdanji sodnik, ki poudari, da niti takrat, ko je še nosil sodniško togo, ne bi imel težav z razkritjem takšnih podatkov.
Pri tem sicer poudarja, da je pri razkrivanju takšnih podatkov nujno dodati tudi razlog zavrnitve ali spremembe odločitve. “Sodnik si vsekakor ne bi smel privoščiti bisvenih kršitev. Lahko se sicer zgodi, da narobe tolmači zakon, če pa se mu to zgodi večkrat, je pa že dobro vedeti. Sodniki bi skratka morali obrtniško poznati zakon. Ne gre toliko za vprašanje njegove odločitve, ali je – če govorimo o kazenskih postopkih – nekdo kriv ali ne, to je njegova odločitev, postopek pa bi vsekakor moral spoštovati,” poudari Žnidaršič in doda, da ima občutek, da so v slovenskem sodstvu včasih določila o postopkih res sama sebi namen.
Kaj bi rajš da je sodnik plačan glede na to kakšne sodbe ima? bi rad meu sistem kjer je sodnik plačan glede na to kolko sodb odloči v tvojo korist al kaj? haha
Ne, ne bojo odločal sami o seb, o tem bo odločalo upravno sodišče ki je druga veja sodišča in novinarji žurnala fdv jevci ju pač ne razlikujejo in trosijo neumnosti
Najbl mi je všeč da bodo o javnosti podatkov o sebi v bistvu odločal sodniki sami.