Kakšna država je Apsurdistan, kot ste poimenovali svoj novi album?
Apsurdistan ni nujno država. To je sistem, ki je danes zakoreninjen globoko v možgane vsakega državljana. Državljani so do te mere sistemski "vaspitani", ki ne čutijo več potrebe, da z lastnimi akcijami spremenijo svojo usodo. Apsurdistan kot sistem se lahko razlaga skozi različne ureditve, od "haustora" do države.
Kaj simbolizira noj z glavo v pesku, ki ga najdemo v grbu Apsurdistana?
Noj, ki ima glavo zabito v pesek, v za to narejeni posodi, je simbol navade prebivalcev Apsurdistana, ki se ne spopadajo s težavami, temveč bežijo v objem navidezne varnosti, kjer z nezaščitenimi ritkami čakajo, da se stvari rešijo same od sebe.
Zakaj ste se odločili, kot večina bendov danes, za brezplačni prenos prek spleta?
Dojeli smo, da je splet kot medij najboljša platforma za promocijo benda oziroma komunikacijo z ljudmi, ki želijo poslušati našo glasbo. To, kar – za razliko od klasičnih medijev – omogoča splet, je neposredna in dvosmerna komunikacija z uporabnikom. In za nas je najpomembnejša prav ta povratna informacija, ki jo tam dobivamo vsak dan. Tako se vzpostavlja dialog o temah, ki se nam zdijo pomembne, kar pa je hkrati razlog, zakaj smo sploh ustanovili bend.
Se skupinam vašega kova finančno sploh še splača snemati klasične cedeje?
CD-format albuma je izšel, ker je tako vztrajal izdajatelj. Lepo je, da ga ljudje, ki si želijo imeti "trdo" izdajo, lahko kupijo. Nam pa je, iskreno povedano, izdaja klasičnega cedeja predraga in preveč je birokracije med glasbo in potencialnim poslušalcem.
Kakšna je bosanska glasbena scena, če jo primerjate s slovensko? Obstajajo kakšne paralele? Katere so največje razlike?
Glavna razlika je v infrastrukturi. V Sloveniji še vedno obstaja veliko klubov, mladinskih centrov in festivalov, na katerih lahko slovenski bendi igrajo in promovirajo svoje delo. V Bosni in Hercegovini pa je situacija popolnoma drugačna, tako da morajo glasbeniki svoje mesto iskati na drugih teritorijih, kar je morda po svoje za bosanske skupine tudi dobro, ker je najtežje igrati na gostujočem terenu. To pa nas žene, da vlagamo dodaten napor, če hočemo obstati.
Kakšna so vaša pričakovanja in cilji po desetih letih na sceni in šestih studijskih albumih?
Ravno pred kratkim nas je eden od naših prijateljev spomnil, da smo na sceni že deset let. Mi tega sploh opazili nismo, niti nam ni pomembno, ker se zavedamo, da je pred nami še veliko stvari, ki ji želimo početi. Samo omenjanje obletnic smrdi po zgodbah o vnovičnih združitvah in patetiki.
Kako gledate na trenutno politično situacijo na Balkanu in kaj o vključevanju preostalih držav nekdanje Jugoslavije v Evropsko unijo?
Apsurdistan še najbolje opisuje prav to politično situacijo na Balkanu. Vse države bi morale najprej poskrbeti za samovzdrževanje, preden sploh razmišljajo o spajanju z Evropo. Slovenija je bila v nekdanji Jugoslaviji Zahod, danes pa je Vzhod Evrope. Hrvaško čaka enak scenarij, preostale države pa še vedno poslušajo olepšane laži svojih politikov o tem, kako bo Evropa rešila vse njihove težave.
