Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je testirala ali so plenice, kupljene v Sloveniji, res slabše od tistih čez mejo.
Laboratorijski in praktični testi
V testu so sodelovale tudi tuje potrošniške organizacije. Preizkusili so 84 različnih modelov plenic, 11 so jih poslali iz Slovenije. Med testiranimi modeli je bilo 17 takih, ki jih potrošniki najdejo tudi na slovenskih trgovskih policah. Uporabili so plenice velikosti 4, ki so pogosto označene tudi kot maxi. Te so najbolj uporabljane, saj so namenjene otrokom med devetimi meseci in dvema letoma starosti, stanejo pa med 13 in 28 centi na kos.
Teste so razdelili na laboratorijski in praktični del. V laboratoriju so preverili hitrost vpijanja, uhajanje tekočine in občutek vlažnosti oziroma ostanek tekočine na površini plenice, ki se stika z ritko.
Praktično so plenice testirali starši. Ocenjevali so način nameščanja plenice, kakovost zapore (ali se je plenica sama odpela), kako se plenica prilega telesu, vpojnost čez dan, vpojnost čez noč, prav tako pa so zapisali svoje mnenje o zračnosti plenice in ZPS obvestili, če so na otrokovi ritki opazili kakršno koli spremembo kože (rdečica, pike ...). Izkazalo se je, da so se nekatere plenice dobro odrezale v laboratoriju (ne spuščajo, dobro vpijajo ...), prejele pa so slabšo oceno v praksi.
"Očitno so laboratorijski preizkusi bolj zahtevni - ali pa starši bolj prizanesljivi, saj je pri večini plenic ocena iz laboratorija za eno stopnjo nižja kot tista pri praktičnem testu. Večina plenic je v laboratoriju dobila zgolj povprečno oceno, pri starših pa dobro," pravi Okorn.
Razlika v ceni, v kvaliteti ne
"Povprečna ocena vseh 84 preizkušenih plenic je dobrih 63 odstotkov, (najvišja ocena na testu plenic je bila 80 odstotkov), kar je zgolj odstotno točko višje od povprečne ocene vzorcev iz Slovenije. Ta podatek lahko že razkrije, da so plenice iz slovenskih trgovin zelo podobne kakovosti, še posebej, če vemo, da so tudi ostale potrošniške organizacije na test poslale modele, ki so v posameznih državah najbolj prodajani," je pojasnil Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS.
"Za primer lahko vzamemo tri Pampersove plenice, med njimi sta modela Baby Dry in Active Fit izdelana v Nemčiji, Active Baby Dry pa na Poljskem, kjer razlike v učinkovitosti praktično ni – so pa `poljske´ plenice najcenejše med temi tremi," razlaga Okorn.
Le tretjina brez kemikalij
Dodatno so preverjali tudi, ali plenice predvsem na zaponki vsebujejo nevarne kemikalije iz skupine policikličnih aromatičnih ogljikovodikov. Izkazalo se je, da je le dobra tretjina plenic brez kakršnih koli sledi kemikalij. "Potrošniške organizacije si prizadevamo, da bi bili izdelki, namenjeni otrokom popolnoma brez škodljivih kemikalij. Plenice, ki jih otrok nosi ves dan v stiku s kožo, so še posebej kritičen izdelek, pri katerem kemikalij preprosto ne bi smeli niti pričakovati. Sledi kemikalij smo na testu sicer našli zgolj na zapiralnem delu, ki ni v neposrednem stiku s kožo, a glede na to, da gre za otroka in izdelek, ki je vseskozi v stiku z njim, smo z znižanjem ocene kaznovali vse plenice, pri katerih smo izmerili skupaj več kot 0,75 mg/kg policikličnih aromatičnih ogljikovodikov," pove Okorn.
dezurni@zurnal24.si
