Slovenija
6859 ogledov

Trk s kolesarjem, ki ni vozil ob robu cestišča, kdo je kriv?

kolesarske pasti po Ljubljani Anže Petkovšek Kolesarske pasti po Ljubljani.
Na cestah bo spet več kolesarjev. Kaj, če pride do trka s kolesarjem, ki je kršil cestnoprometne predpise, na primer ni vozil izrazito ob robu cestišča?

Boštjan J. Turk | Avtor: Saša Despot Saša Despot
V naši novi rubriki pravni strokovnjak mag. Boštjan J. Turk odgovarja na vaše pravne dileme. 

Zdaj, ko se približuje pomlad lahko na cesti spet pričakujemo več kolesarjev. Glede na to bi imel za vas vprašanje, povezano z odgovornostjo nas, voznikov motornih vozil, v primeru, če pride do trka s kolesarjem, ki je kršil cestnoprometne predpise  ki recimo ni vozil izrazito ob robu cestišča, ampak nekoliko bolj proti sredini? Kako je v tem primeru z odgovornostjo nas voznikov? Hvala. 

Zahvaljujem se vam za zelo zanimivo vprašanje. Odgovor nanj žal ni povsem enoznačen, saj je tudi sodna praksa na tem področju precej različna. Višje sodišče v Ljubljani je denimo v eni izmed sodb izreklo, da je v primeru, če pride do prometne nesreče, v kateri sta udeležena avtomobilist in kolesar, odškodninska odgovornost prvega objektivna, to pa zato, ker upravlja z nevarno stvarjo (z avtomobilom), kar pomeni, da se njegovo ravnanje ne presoja v skladu s standardom običajno skrbnega človeka, ampak v skladu s strožjim standardom posebej skrbnega človeka. 

Drugače pa je pri kolesarju. Od njega se ne pričakuje skrbnost posebej skrbnega človeka, ampak zgolj običajna skrbnost, pa čeprav je tudi kolesar udeleženec v cestnem prometu in je torej prav tako podvržen nevarnostim, ki se pojavljajo v cestnem prometu. Ali je to tudi prav, je že drugo vprašanje, glede katerega se bodo v prihodnosti zanesljivo še kresala strokovna in laična mnenja.

Kaj to konkretno pomeni za naš primer? Pomeni to, da se bomo lahko avtomobilisti v primeru trka s kolesarjem, ki ni vozil povsem ob desnem robu vozišča, razbremenili naše odgovornosti le, če bomo uspeli dokazati, da je do trka prišlo izključno zaradi dejanja kolesarja, ki ga nismo mogli niti pričakovati niti se njegovim posledicam izogniti. 

To pomeni, da bomo morali voziti stoodstotno v skladu s pravili (če bi se izkazalo, da bi vozili le malo hitreje, kot je to predpisano, bi bili že v težavah). Pa tudi, če ne bi vozili prehitro, bi morali dokazati tudi to, da je bila kolesarjeva vožnja za nas nepričakovan dogodek v tej meri, da se nesreči nikakor nismo mogli izogniti (denimo, da nas je kolesar presenetil takoj po nepreglednem ovinku). 

Mag. Boštjan J. Turk
 

Komentarjev 91
  • Avatar pantani
    pantani 06:52 13.marec 2023.

    Sam sem ogromno na cesti s kolesom (v povprečju na leto med 10.000 in 14.000km). Moja opažanja,če se vozniku za mano umikam ob rob,bo še bolj silil vame pri prehitevanju,najraje imaam tiste,ki prehitevajo v nepreglednih ovinkih (sam takrat vozniku nakažem ...prikaži več naj počaka, v primeru,da je cesta frej,mu nakažem da me lahko prehiti)!!! Kar se tiče vožnje po mestih, je pa to katastrofalno,tako pri voznikih kot pri kolesarjih!!!

  • Avatar bobnar53
    bobnar53 20:16 12.marec 2023.

    robi2107 , morjo pa ljudje prit ne pa oblečene žabe!!!!

  • robi2107 11:59 12.marec 2023.

    @vzev sam sem se velikokrat umaknil s ceste, ko sem opazil, da se je za mano nabrala kolona avtomobilov, ki me ni mogla varno prehiteti. In glede na to, da sem ob robu ceste in imam zato boljši pregled na ...prikaži več ovinkih, tudi pokažem za mano vozečemu avtu, da me lahko varno prehiti, če ta možnost obstaja, on pa tega ne more videti dovolj zgodaj, da bi lahko pravočasno "skočil". Ampak za to je treba nekaj uvidevnisti. Problem je, če eni le to zahtevajo samo od drugih, sami je pa ne premorejo nič.