Celjsko. “Uredba ministrstva za okolje in prostor (MOP), na podlagi katere na površinah, ki so poplavno ogrožene, ne smeš ničesar graditi, je neživljenjska. Bi pa lahko tudi ob obstoječi uredbi zaplet rešili z lokalnimi protipoplavnimi ukrepi,” meni direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek, ki se je s številnimi gospodarstveniki, ministrom za okolje in prostor Rokom Žarnićem ter Silvom Žlebirjem, direktorjem Agencije Republike Slovenije za okolje, pogovarjal o možnih rešitvah na območjih, ki so poplavno ogrožena.
Nič gradili, le preuredili
Mnoga podjetja zaradi stroge zakonodaje obratujejo brez ustreznih dovoljenj. “V primerjavi s tujimi podjetji smo zato tudi nekonkurenčni,” opozarja Mačkošek, ki je v postavitev nove proizvodne linije vložil 22 milijonov evrov. “Okoljevarstveno dovoljenje IPPC imamo, ne pa tudi gradbenega; tega potrebujemo, čeprav nismo ničesar na novo gradili, temveč smo halo zgolj preuredili in vanjo postavili nove stroje,” pove Mačkošek, ki ocenjuje, da se jim bodo zaradi poplave prihodki zmanjšali za štiri milijone evrov, dobiček pa bo manjši za 400 tisoč evrov. »Če bodo izvedli ukrepe, s katerimi bodo zagotovili poplavno varnost svojih naprav, bodo ustrezno soglasje dobili,« so pojasnili na Arsu.
Popuščanj ne bo
“Očitke podjetij razumem, a Slovenija ni samo poplavno, temveč tudi potresno ogrožena,” opozarja Žarnić in dodaja, da zato na ministrstvu nikomur ne bodo gledali skozi prste. Da je občasne poplave treba vzeti v zakup, pa meni Roman Matek, direktor laške Thermane, kjer so imeli zaradi poplave za dva milijona evrov škode. “Če ne bi šli v novogradnjo in hkrati razširitev struge Savinje, bi bila voda in s tem škoda neprimerno višja,” ocenjuje.
