V lanskem šolskem letu je bilo 116 srednješolskih zavodov, s 1. januarjem pa se bo njihovo število zaradi reorganizacij skrčilo predvidoma na 109. Pri tem bodo mrežo srednjih šol v prihodnje oblikovali skladno z vpisom, potrebami gospodarstva in regijsko zastopanostjo, je na 19. strokovnem srečanju ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva v Portorožu pojasnil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
Minister je napovedal več sprememb in prilagoditev obstoječe zakonodaje in predpisov, pri čemer so izhajali iz modernizacije strokovnega in poklicnega šolstva, omejevanja vpisa v gimnazijske programe in spodbujanja vpisa v poklicno in strokovno šolstvo, večjo avtonomijo učiteljev in še večje spodbujanje e-izobraževanja.
Z novim zakonom o gimnazijah, ki je že v javni obravnavi, želijo uvesti znanja in vrednote podjetništva, inovativnosti in ustvarjalnosti ter vseživljenjskega učenja. Obenem želijo omejiti trajanje rednega izobraževanja, tako da bi se ta zaradi ponavljanja letnika lahko podaljšal za največ dve leti, s čimer poskušajo omejevati fiktivne vpise. Dijaki pa bi pravico do bivanja in vključitve v vzgojni program ohranili le do naslednjega šolskega leta od dopolnitve 19. leta starosti, je navedel Turk.
Poleg tega pa pripravljajo tudi zakonodajo, s katero bodo spremenili omejitve glede subvencij za šolsko prehrano ter tako zagotovili subvencionirano prehrano večjemu številu učencev in dijakov. Ustrezna sprememba zakonodaje bo pripravljena predvidoma v mesecu dni. V tem času bodo znani tudi dokončni podatki o številu izdanih odločb, na tej osnovi pa bo pripravljena tudi finančna analiza tega učinka, je pojasnil minister.
Turk je med drugim napovedal, da se bodo kljub varčevanju "trudili, da na dijaka ne bomo vlagali manj, kot smo vlagali v letih debelih krav, da torej ne bo prišlo do padca javnih vlaganj na dijaka".
Turk je nato s predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour podpisal dogovor o medsebojnem sodelovanju pri razvoju in delovanju srednjega šolstva. Kot je novinarjem pojasnila Al-Mansourjeva, gre za dogovor, s katerim ministrstvo upošteva zvezo kot reprezentativno organizacijo interesa srednjih šol in dijaških domov.
Al-Mansourjeva je bila sicer kritična do nekateri predlaganih novosti. Tako v zvezi ne želijo, da bi se osnovnošolski vzgojni načrt prenesel na srednje šole, prav tako pa bi morali dijake tudi po 19. letu starosti v dijaških domovih še vedno obravnavati kot dijake. Z ministrom se ne strinjajo niti glede vrednot, ki naj bi jih promoviral zakon o gimnazijah: "Podjetništvo izobražujemo in uveljavljamo že povsod tam, kjer mu je mesto, dejansko pa menimo, da podjetništvo kot eden izmed osnovnih ciljev izobraževanja nima mesta v zakonodaji."
