"Število dijakov in študentov, ki delajo v enem letu je od začetka recesije in spremembe zakonodaje upadlo za eno tretjino," pojasnjuje Veronika Gerbic z e-Študentskega servisa. "Če upoštevamo še na primer rast plač ali inflacijo v tem obdobju pa je študentsko delo upadlo na polovično vrednost iz leta 2008."
PREBERITE TUDI:
-
Vplačal dva tisočaka prispevkov, v evidenci pa še nič pokojninske dobe
-
Študenti zmanjšali pokojninsko luknjo za 53 milijonov
-
Študentsko delo: V povprečju študentje in dijaki 2,7 meseca bližje pokojnini
-
Zaradi dragih študentov, več zaposlitev?
Študentsko delo od leta 2008 upada, ker je dijakov in študentov manj kot pred leti, saj se generacije zmanjšujejo. "Študentsko delo se je bistveno podražilo, plačujejo se socialni prispevki in zavarovanja," poudarja Gerbičeva in dodaja, da je poleg tega bolonjski študij zahtevnejši, zato si mladi ne morejo več vzeti toliko časa za delo.
Zahteve delodajalcev so višje
Imajo pa primerjavi z leti prej delodajalci danes večje zahteve glede dela in iskanih profilov.
"Zahtevajo in pričakujejo več kot so včasih," pravijo pri Študentskem servisu Maribor. "Pričakujejo računalniško pismenost, aktivno znanje tujih jezikov, samoiniciativnost in timsko delo."
Večina študentskega dela je skoncentrirana na obdobje poletnih počitnic in dopustov. "Poleti se delo mladih poveča za okoli 30 odstotkov, saj delajo tudi dijaki," razlagajo pri e-Študentskemu servisu. "Povprečni letni zaslužek znaša 1690 evrov bruto, kar pomeni, da mladi v povprečju zaslužijo 170 evrov, dijaki manj, študenti več. 51 odstotkov dijakov in študentov dela manj kot 20 ur mesečno."
Dekleta v administracijo, fantje v fizično delo
Dijaki iščejo predvsem enostavna dela, kot so pakiranje ali deklariranje. "Dekleta zanimajo dela administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašuejejo tudi po težjih fizičnih delih, saj v kratkem času lahko zaslužijo več," pojasnjujejo pri e-Študentskem servisu. "Na voljo pa so tudi zahtevnejša, strokovna dela, kjer prevladuje delo za računalnikom."
Pri ŠS Maribor pojasnjujejo, da študenti najpogosteje delajo v trgovinah, v strežbi, promocije, v
proizvodnji, animacije, pomoč pri gradbenih in vzdrževalnih delih. "Po tem delodajalci tudi največ
sprašujejo oziroma ponujajo delovna mesta," pravijo pri ŠS Maribor.
Poleg dela na področju prodaje in dela s strankami, je zanimanje pri delodajalcih tudi na nekaterih drugih področjih. "Drugi segment je ponudba prostih del, kjer se tudi na trgu rednih zaposlitev kaže deficit," razlaga Gerbiceva iz e-Študentskega servisa. "To so programiranje, oblikovanje, tehnični poklici in dela, kjer se zahtevajo posebna in redka znanja."
Poleti več ponudbe ob morju
Dodaja, da je v času počitnic predvsem v turističnih središčih več povpraševanja po specifičnih
profilih, kot so učitelji plavanja, animatorji ali reševalci iz vode, več pa je tudi strežbe. "Glede
na to, da imamo poslovalnici tudi na obali, kjer je v času poletnih počitnic sezonsko delo še toliko bolj izrazito, je na tem območju poleti veliko večja ponudba kot v preostalih delih leta," pojasnjuje Gerbiceva.
Podjetja prek študentskega dela kadrujejo mlade kadre, saj je to najlažji in najboljši način kako
preizkusiti kandidata še preden se ga zaposli. To potrjuje tudi podatek, da se kar 60 odstotkov
študentov zaposli v podjetjih, kjer so opravljali študentsko delo.Veronika Gerbic, e-Študentski servis.
Študentsko delo za res priložnostno pomoč je obstajalo od zmeraj, vsaj 40+ let nazaj lahko rečem iz prve roke. Problem pa je nastal v zadnjih 10+ letih, ko so moderni fevdalci začeli to zlorabljat za redno delo z bistveno manj… ...prikaži več stroški. Problem ni študentsko delo, problem je kapitalizem, ki ga imamo (in to tisti, iz povojev ameriškega kapitalizma).
Plače na nivoju centralne Afrike.
Ne mi, točno se ve za imena. Morda tudi ti. Jaz nikakor ne. Sem vedno delal, pa plačeval davke, p plačan sem bil po učinku. Vedno so gledali pod prste, če se pokrivam. Treba je v Sloveniji ločiti… ...prikaži več kolektivno odgovornost od individualne.