Revni so otroci in zaposleni

Ljudje najbolj potrebujejo denar, ker imajo največ težav s plačevanjem položnic, pravi Danijel Starman, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije (RKS). Če ga dobijo, pa imajo težave, ker jim država humanitarno pomoč šteje kot dohodek, kar jim lahko na primer posledično zniža socialno pomoč ali otroški dodatek, subvencijo za hrano ali jim poviša račun za vrtec.

Zato je RKS ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že dal pobudo, naj se humanitarna pomoč ne šteje kot dohodek. Po Starmanovih besedah na ministrstvu zdaj ta problem rešujejo za tiste, ki so jih novembra prizadele poplave.

Kdaj je pomoč dohodek?

Na ministrstvu odgovarjajo, da se humanitarna pomoč šteje kot dohodek, če so izpolnjeni trije pogoji: da se izplača v denarju; da se izplača za plačilo ogrevanja, elektrike, hrane in obutve ali da organizacija, ki jo izplača, namena porabe pomoči ne določi in da znesek pomoči presega višino minimalnega dohodka (za samskega človeka 260 evrov, za družino je odvisen od števila družinskih članov in njihovih statusov). Poudarjajo, da se pri tem upošteva le znesek, ki presega mejo preživetja.

Humanitarna pomoč pa se ne šteje kot dohodek, če gre za paket za prehrano; neposredno plačilo računa za nakup invalidskega vozička ali šolskih potrebščin; če se izplača v denarju za zamenjavo oken, popravilo strešne kritine ali za plačilo ogrevanja, elektrike in drugega, vendar pri tem poraba ne sme presegati meje preživetja.

Za pomoč prosijo študenti

RKS je lani in letos pomagal 150 tisoč socialno ogroženim, kar je 40 tisoč oziroma dobra tretjina več kot leta 2008. "Vsak mesec na naša vrata trka od 15 do 20 odstotkov več ljudi, tudi mladi in zaposleni ter študenti, ki jih primarna družina ne more več vzdrževati," pojasnjuje Anita Caruso, sekretarka ljubljanskega Rdečega križa, in dodaja, da jih k njim napotujejo centri za socialno delo.

Prav revščina med zaposlenimi po mnenju Ružice Boškić z inštituta za socialno varstvo nosi pomembno sporočilo, saj zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. Na to vpliva več dejavnikov, najpomembnejša sta višina dohodka in število odvisnih družinskih članov, med katere se dohodek deli. Lani je bil na primer prag tveganja revščine za gospodinjstvo dveh odraslih in dveh otrok pri 1.260 evrih dohodka na mesec.

Voda dražja za petino

Po njenih besedah so k revščini največ pripomogli višji stanovanjski stroški, kot sta ogrevanje in komunala; voda se je na primer samo v enem letu podražila za skoraj 20 odstotkov. Prišlo je celo tako daleč, da ob nižjih plačah stanovanjski stroški poberejo polovico družinskega proračuna.

Skrb vzbujajoče je tudi, da je bila lani pri nas revščina med otroci višja kot med celotno populacijo. Revnih jih je bilo 14,7 odstotka otrok, prebivalcev pa 13,6. Do lani pa so na primer socialni in družinski transferji, zlasti otroški dodatek (to je bilo še pred uveljavitvijo nove socialne zakonodaje), pomembno vplivali na zniževanje revščine otrok.