Okostnjaki še vedno padajo iz omar

Na počitnice se z družino odpravlja julija. “Sem privrženec daljšega in ne enotedenskega dopusta. Z družino gremo tudi letos že tradicionalno na Hvar, v zaliv, kjer smo nastanjeni že leta. Veselim se obiranja smokev, sproščenega druženja z domačimi in morskega utripa. Treba si bo nabrati moči za nove delovne izzive,” pravi.

Prejšnji teden je vladna delegacija obiskala Podravje. Kljub težkim razmeram v Mariboru si je nekaj časa za to mesto odtrgala le peščica vladne ekipe, predsednica vlade pa vam je namenila le 20 minut. Ste bili nad takšnim razporedom razočarani?

Časovno gledano se je sestanek s predvidenih 20 minut razširil na 45 minut. Drugače pa ne morem komentirati celotnega obiska Podravja. Moja osebna pričakovanja so bila nekoliko drugačna. Ko se je predsednica prvič mudila v Mariboru, je obljubila, da vlada pride na obisk v Maribor. Smo pa obisk vseeno dobro izkoristili. Z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom in okoliškimi župani smo reševali gradnjo okoliške kanalizacije in problematiko odlaganja odpadkov. Srečal sem se še z ministrom Gregorjem Virantom in ministrom za šolstvo. Tudi tu je bilo več tematskih in koristnih poudarkov. S predsednico pa sva bila konkretna glede državne pomoči Mariboru in nekaterih pomembnih razvojnih projektov, med drugim prodaje mariborskega letališča. Obdelala sva veliko tem, se mi je pa zdelo, da je bila gospa predsednica že kar precej utrujena.

Ampak med največjimi problemi Maribora nista kanalizacija in letališče, temveč socialna slika in gospodarstvo. Ali ste kaj vztrajali tudi pri pogovoru o teh perečih temah? Ste predlagali kak konkretnejši sestanek s pristojnimi ministri in predsednico tudi o novih delovnih mestih in socialni stiski?

Konkretneje sva se pogovorila tudi o izdelavi programa za 30 milijonov evrov pomoči Mariboru. Kako bomo to izpeljali, je odvisno od nas in ne od vlade. Pripraviti moramo konkretne predloge z imeni podjetij, ki bodo dobila pomoč. To je delo za Maribor. Čez poletje bodo gospodarski subjekti to oddelali. Me je pa, kar se tiče zaposlovanja, opozorila na sredstva za javna dela, ki ostajajo na pristojnem ministrstvu. To je kvota 500 tisoč evrov, ki bi lahko pripadala Mariboru.

Prejšnji župan je velikokrat poudarjal, da se Ljubljana do Maribora vede mačehovsko. Ste glede na to, da je bilo od zahtevanih 600 milijonov odobrenih le 30 milijonov evrov državne pomoči, tudi vi že dobili takšen občutek?

To ni zgodba enega obiska vlade ali enkratne pomoči. To je proces. Regija mora postaviti jasne zahteve s programi, vlada, ki dela v težkih okoliščinah, pa mora nekaj že načrtovanega denarja preusmeriti v vzhodno regijo. Tu je vlada v veliki meri ujetnica same sebe. Mi smo kot regija v boljšem položaju, saj mi zahtevamo, oni pa naj bi dali. Najprej se moramo občine vzhodne kohezijske regije povezati med seboj in pripraviti program. Šele takrat bomo močni in bomo dobili kaj več od države, prej pa ne. Javnega denarja je vedno premalo.

Kako pa komentirate, da naj bi država odštela 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo Nove KBM?

Glede tega sem jasen. Če ta dokapitalizacija ne bo moralna in se vzporedno ne bodo pod drobnogled vzele kraje, ki so se dogajale, je ta dokapitalizacija le pokrivanje teh lukenj. Za delovanje gospodarskega sistema je treba banke sanirati.

Kdaj se lahko pričakuje rebalans proračuna v Mariboru in od kod boste vzeli dodaten milijon evrov za socialo, ki ste ga obljubili v predvolilni kampanji?

Moja predvolilna obljuba je bila, da zneski za socialo ne morejo biti nižji kot prejšnja leta.

Obljubili ste milijon evrov več ...

Aja, tako?

Da, v našem intervjuju pred volitvami.

Potem bo že držalo. Ja, kje bomo vzeli? Zdaj imamo natančno shemo prihodkov občine, ki so bili do zdaj slabo načrtovani in so nižji za kar štiri milijone evrov. Te dni delamo tudi natančne izračune odhodkov. Nekateri projekti niso prioritete in tako bomo morali, da zakrpamo te štiri milijone evrov, kak projekt dodatno črtati. Rebalans bo tako jeseni. Za socialo bomo ostali vsaj na lanskoletni ravni; če bi se dalo, pa bi odhodke še kaj povečali.

Kdaj bodo radarji fizično odstranjeni?

Stolpi ne delujejo več, ker smo jih odklopili. Glede na to, da so lastnina Iskre Sistemov, je to njihova obveza. Tega ne želijo narediti, zato jih bomo odstranili mi na njihove stroške. Nekateri pa se celo zavzemajo, da bi jih nekaj ohranili, kot spomenik nekega časa, kot specifično post-EPK-jevsko instalacijo v mestu.

Boste podali kakšne kazenske ovadbe zoper prejšnje vodstvo občine? 

Vse, kar je do zdaj padalo iz omare, je bilo povezano s sporno pogodbo o radarjih. O tem smo obvestili pristojne institucije. Drugače pa se mi s prejšnjim županom ne ukvarjamo toliko, kot si on misli. Skratka, ko pridemo do kakšnega okostnjaka, ki pade iz omare, ga procesiramo in prijavimo.

Nekateri so ob začetku mandata s prstom kazali na vas, da ste se takoj lotili menjav in na občino pripeljali svoje ljudi. Šlo je predvsem za vašo ožjo ekipo. Koliko ste jih pripeljali do danes?

Trenutno so štirje sodelavci na zaupanje, ki jih je bilo mogoče pripeljati prek javnega razpisa. Znotraj mestne uprave sta še dva, ki sta bila že prej zaposlena na Mestni občini Maribor, zaključujemo razpis za dve tajniški pomoči v kabinetu, po pogodbi pa nam pomagajo še v PR-oddelku, na uradu za gospodarstvo pa imamo prek pogodbe še pomoč za občinske nepremičnine.

Ali razmišljate o kakšnem podžupanu, ki bi vas razbremenil tudi v protokolarnih zadevah?

Tudi trije podžupani župana ne bi mogli razbremeniti toliko, da bi bil povsod kdo navzoč, saj dobimo ogromno vabil. Zakonsko smo sicer obvezani imeti vsaj enega podžupana, vendar je Maribor v tako specifični situaciji, da si ne znam predstavljati, kako bi bilo to mogoče izpeljati. Za zdaj torej ne razmišljam v tej smeri.

Kdaj boste razkrili, kdo je financiral vašo predvolilno kampanjo in koliko točno je že stala?

Ne morem povedati, kdo jo je financiral, ker so bili vse to zneski, ki donatorje puščajo v anonimnosti. Kampanja pa je stala 13 tisoč evrov.

Se je pa večkrat namigovalo, da za vami stoji lobi stranke Zares. Kako to komentirate?

Jaz tega ne vem. Zares ... Čakajte, kdo je že to? Kdo bi bil Zares v Mariboru?

Ni nujno, da v Mariboru. Omenja se Saša Pelko iz Miklavža, nekdanji občinski svetnik, tudi vaš direktor občinske uprave Marko Žula je bil še tik pred volitvami sekretar okrajnega odbora Zaresa, pa še kdo bi se našel.

Aja, to mislite. Ljudje so v življenju opravljali različne naloge. Vse, kar je povezano z Zaresom, ima stigmo v slovenskem prostoru. Ne selekcioniram ljudi samo glede na to, kaj so delali v preteklosti, sploh pa ne pristajam na to, da se tako poceni dajejo stigme.

Napovedali ste, da se oktobra prihodnje leto podajate v boj za še en mandat županovanja. Boste kandidirali kot neodvisni kandidat ali se boste morda včlanili v kakšno stranko?

Kandidiral bom s svojo listo kot neodvisni kandidat. Politična povezovanja zame niso zanimiva.