"Objaviš razpis za delovno mesto, pa se ne prijavi niti en kandidat." S takšno situacijo pri iskanju novega kadra se soočajo na večini slovenskih šol. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj delajo na pristojnem ministrstvu, da bi izboljšali razmere.
Na Ministrstvu RS za vzgojo in izobraževanje (MVI) zaznavajo pomanjkanje kadra, pri čemer je najbolj problematično pomanjkanje učiteljev naravoslovja in tehnike. Za ti dve področji je bil lani objavljen razpis za dodelitev štipendij študentom teh smeri. "Podeljenih je bilo 41 od skupno 50 razpisanih štipendij v višini 200 evrov mesečno za študente prvih letnikov pedagoških študijskih programov s področja matematike, fizike, kemije in računalništva," so povedali.
Letos februarja so objavili novega, a so število štipendij podvojili. V letošnjem razpisu so na novo razpisane tudi štipendije za drugostopenjski študij, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivna pedagogika, socialna pedagogika. "Gre za študijske smeri, ki izobražujejo kader, za katerega je izrazito povpraševanje, vpis pa je na meji oz. nekoliko manjši, kot je število razpoložljivih mest. Hkrati diplomanti teh študijskih programov pogosto zaposlitev iščejo izven vzgoje in izobraževanja. Z mehanizmom štipendiranja se te diplomante zaveže, da se zaposlijo na področju vzgoje in izobraževanja za najmanj toliko časa (preračunano na polni delovni čas), kolikor je trajalo štipendijsko razmerje," pravijo na ministrstvu.
Zmanjkuje učiteljev matematike
Trenutno največ osnovnošolskih učiteljev pripada srednji generaciji. Podatki ministrstva za vzgojo in izobraževanje kažejo, da je 57,7 % učiteljic in učiteljev v starostni skupini od 30 do 49 let, dobra polovica (50,7 %) srednješolskega kadra pa v starostni skupini 50 let in več. "V petih letih bo pogoja starosti in delovne dobe za upokojitev v osnovnih šolah izpolnilo 2.980 (14,3 %) osnovnošolskih učiteljic in učiteljev ter 913 (14,5 %) srednješolskih učiteljic in učiteljev. V nadaljnjih 5 letih (2028 do 2032) se bo ta delež na osnovnih šolah skoraj prepolovil (7,9 %), medtem ko se bo v srednjih šolah nekoliko povišal (15,6 %). V obdobju naslednjih 10 let tako pričakujemo, da bi se lahko upokojilo skupno 4.628 (22,2 %) osnovnošolskih učiteljic in učiteljev ter 1.896 (30,1 %) srednješolskih učiteljic in učiteljev. V osnovnih šolah bo med temi največ učiteljic in učiteljev razrednega pouka, matematike, športa in slovenščine, v srednjih šolah pa slovenščine, angleščine, matematike in športne vzgoje," prihodnjo situacijo opišejo na ministrstvu.
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) opozarjajo, da je težko kvalificirano presoditi, koliko učiteljev primanjkuje v tem trenutku. Eden od razlogov je tudi ta, da ni jasno koliko šol je takih, ki poišče zasilne rešitve, da pouk lahko teče in prostih delovnih mest niti ne sporočajo. "Vseeno pa v sindikatu in po pogovorih s predstavniki ravnateljev ocenjujemo, da primanjkuje med 4000 do 5000 učiteljev v osnovnih in srednjih šolah skupaj," pravijo. Da ustrezno usposobljenega pedagoškega osebja primanjkuje, dokazuje tudi ponavljanje razpisov, na katere se ne prijavi nihče. "Tega v preteklih letih praktično nismo poznali, zdaj to postaja oziroma je praktično že postalo pravilo," pojasnjujejo. "Matematiki, fiziki, računalnikarji, učitelji strokovnih predmetov ... odhajajo v gospodarstvo, kjer so plače bistveno višje, pomočnice vzgojiteljic odhajajo v trgovine, nekateri odpirajo s.p.-je ali si takoj po končani fakulteti najdejo delo drugje."
Razlogi za pomanjkanje so kompleksni
V Svizu poudarjajo, da so razlogi za trenutno stanje mnogoteri. Učiteljski poklic za mlade ni privlačen, saj ne omogoča skokovitih napredovanj, ne obeta vznemirljivih priložnosti in velikih sprememb v načinu dela. "Mlade od odločanja za pedagoške poklice odvračajo tudi medijska opozorila ter pritožbe aktualnih učiteljev in učiteljic, da se zahtevnost dela zaradi sprememb v družbi z aktualnimi generacijami otrok, učencev, dijakov in njihovih staršev stopnjuje, da se od učiteljev pričakuje, da bodo od družin prevzeli del odgovornosti za vzgojo, hkrati pa jim družba z marginaliziranjem pomena dela, ki ga opravljajo, odvzema potrebno avtoriteto v procesih izobraževanja," enega od vidikov izpostavljajo v sindikatu.
V Svizu na prvo mesto po negativnih učinkih postavljajo "povsem zgrešen odnos političnega razreda do vloge izobraževanja, ki ga le-ta ne razume kot enega od temeljev za prihodnjo kakovost življenja v naši državi, ampak ga ignorira in marginalizira do mere, da so problemi izobraževanja povsem izginili iz jezika politične elite". Veliko težo pripisujejo poseganju v javna sredstva za izobraževanje.
Dejstvo je, da imamo pri nas enega nižjih deležev učiteljev, mlajših od 30 let in enega večjih deležev učiteljev, starejših od 50 let, zlasti v srednjih šolah, pravijo. "In če dodamo k temu še odhode zaposlenih zaradi nizkih plač ter splošno nezadovoljstvo izobraževalcev zaradi padanja ugleda poklica, je povsem jasno, da se bo kadrovska stiska v naslednjih letih le še zaostrovala". Temu bo, opozarjajo, sledil padec kakovosti javnih šol in pritisk elite za ustanavljanje zasebnih šol.
Sviz je konec februarja pozval vlado in pristojna ministrstva, naj začnejo takoj reševati pomanjkanje osebja v vrtcih in šolah. Od ministrstva za vzgojo in izobraževanje pričakujejo, da pripravi načrt za nadomestitev učiteljic in učiteljev, ki se bodo v prihodnjih letih pospešeno upokojevali, z mladimi.
Kako ukrepajo na ministrstvu?
Lani so po dolgih letih spet uvedli klasično pripravništvo v vzgojno-izobraževalnih zavodih in dodelili 235 pripravniških mest. Konec marca letos so objavili nov razpis za financiranje 250 pripravniških mest.
"Ministrstvo nadaljuje z dodeljevanjem finančne pomoči za študij v študijskih programih za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu. Za te programe ministrstvo vsako leto zagotavlja sofinanciranje strokovnim delavcem. V preteklem študijskem letu je bilo vseh prejemnikov 205, kar je največ znotraj posamičnega razpisa v zadnjih petih letih. Za tekoče študijsko leto smo število dodeljenih študijskih pomoči še povečali in to obliko pomoči bodo prejemali 303 prejemniki."
S spremembo predpisov hitreje do strokovnega izpita
Lani in letos so sprejeli spremembe in dopolnitve 15 podzakonskih predpisov, ki urejajo področje izobrazbenih pogojev strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pripravili so tudi pravne podlage za čim hitrejši dostop do strokovnega izpita. "Že tretje šolsko leto se tako na podlagi potrdila ravnatelja oziroma direktorja vzgojno-izobraževalnega zavoda za pristop k strokovnemu izpitu v vzgojno-izobraževalnih zavodih upošteva prek študentskega dela tudi sodelovanje študentov pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela," pojasnjujejo.
V okviru posodobitve šolskega sistema bodo naslovili vse faze kariernega razvoja: začetno izobraževanje učiteljev, uvajanje v poklic in podpora pri delu, mentorstvo, načrtovanje in vodenje lastne karierne poti, napredovanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter podpora ravnateljemm napovedujejo na pristojnem ministrstvu.
V Svizu pozdravljajo kadrovske štipendije za pedagoške poklice in vrnitev pripravništva, a opozarjajo, da realne nevarnosti pomanjkanja pedagoškega osebja to v prihodnjih letih ne more odpraviti. Prepričani so, da bodo šele s povrnjenim ugledom v družbi, spoštovanjem do dela učiteljev, kar je treba potrditi z usteznim nagrajevanjem in pogoji, vzpostavljeni pogoji, da se za ta poklic odločajo najsposobnejši in da bomo na varni strani.
Polne razrede z 30 učenci in enim učiteljem - jico. Brez specialnih potuh. Odvzeti vsakemu po par dni dopusta in kadra kar naenkrat precej viška. Aja, zavod za šolstvo se tudi z lahkoto zapre, ker nima praktične funkcije. Ojoj, kar… ...prikaži večr naenkrat imamo že deset tisoč viška delovne sile ...
Dokler bo imel en navaden poslanc plačo večjo kot vsak učitelj,reda ne bo.nekateri poslanci imajo kupljene diplome,pa kar lepo služijo na naš račun
Sama sem si želela delati v šolstvu in izjemno rada predavam. Študirala sem elektrotehniko in se videla v srednji šoli s ciljem v elektrotehniko pritegniti tudi dekleta. Ampak ko sem videla, da kot študentka 2. letnika (po starem, univerzitetnem programu)… ...prikaži več dobim enkrat višjo plačo kot sestrična, učiteljica matematike na eni od tistih fensi LJ gimnazij, ali druga sestrična, učiteljica športne vzgoje v OŠ, in za to porabim manj energije, ker se mi ni treba ukvarjati z administracijo, me je minilo.