Glede na nekaj mesecev stare podatke univerze Yale je na zemlji 3,04 bilijona dreves, na vsakega zemljana jih tako pride dobrih 400. Pri nas je povprečno več kot 71 tisoč dreves na kvadratni kilometer oziroma slabih 700 na prebivalca.
Še bolj vzpodbuden je podatek, ki ga je omenjena prestižna univerza ponudila pred tedni; zbirali so podatke za devet okoljskih dejavnikov od leta 2000 do leta 2014. Primerjali so podatke glede vplivov okolja na zdravje, gozdov, kakovosti zraka, vode, vplivov kanalizacije, kmetijstva, ribištva, biotske raznovrstnosti, življenjskega okolja ter podnebja in energije. Na prvem mestu lestvice je Finska, druga je Islandija, tretja Švedska, četrta Danska, sledi jim Slovenija na 5. mestu.
Mag. Andrej Breznikar, višji koordinator za področje gozdarstva pri Zavodu za gozdove Slovenije, pri tem izpostavi, da gre za kompleksno oceno odnosa, ki ga imamo do gozda in naravnega okolja nasploh. "V Sloveniji smo uspeli zgraditi koncept sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki je v Evropi in svetu prepoznaven kot zelo dober. Vse spremembe sistemov, gospodarskih zakonov so ohranile osnovna načela sonaravnosti, multifunkcionalnosti in trajnosti," poudarja.
Dobra zapuščina
V Sloveniji so že okrog leta 1770 postavili prvi načrt trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zgovoren je tudi podatek, da je Slovenija - poleg yellowstonskega parka - prva na svetu orala ledino glede pragozdnih rezervatov, kjer človek ne posega v naravo. "To je blagodat, ki ga druge države zelo iščejo," pri tem poudar Breznikar. Gozdnih rezervatov, kjer je razvoj gozda prepuščen le naravi, je v Sloveniji 9.500 ha, od tega imamo 14 pragozdnih ostankov različne velikosti v skupni izmeri 540 ha.
Zgovoren je tudi podatek omrežja Natura 2000 območij, ki obsega kar 35 odstotkov Slovenije, v območjih Natura 2000 je gozdnatost 70-odstotna, v večini gozdov so poudarjene tudi proizvodne funkcije, kar pomeni da lahko ob sonaravnem pristopu k gospodarjenju z gozdovi hkrati uresničujemo tako proizvodne kot naravovarstvene funkcije gozda.
75 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, 22 v državni, v treh odstotkih so lastnice gozdov občine. Usklajevanje interesov med lastnikom gozda in družbo nasploh je ena ključnih nalog, ki jih mora opraviti javna gozdarska služba. "Slovenija je v oziru razvoja tega odnosa prišla zelo daleč, ga pa moramo ves čas negovati. Vedno znova se pojavijo posamezniki na eni in na drugi strani, ki ta blagodat, ki ga imamo v odprtem dostopu do gozdov, izkoriščajo," poudari Breznikar.
Izzivi po naravnih ujmah
Zadnji teden v maju je že več kot 40 let posvečen slovenskim gozdovom; na to temo so na Zavodu za gozdove Slovenije pripravili povzetek ključnih negativnih pojavov, ki danes ogrožajo naše gozdove zaradi sprememb naravnega okolja. Po škodi v gozdovih prednjači žledolom, ki je v letu 2014 prizadel več kot polovico Slovenije in poškodoval preko 9. milijonov kubičnih metrov drevja. "Temu se je v sredini lanskega leta pridružila še močna razmnožitev podlubnikov, predvsem smrekovega lubadarja in sicer v obsegu, ki ga do sedaj prav tako nismo poznali. V času je bilo odkritih in za posek označenih preko 2,5 milijona kubičnih metrov dreves smreke, od tega je bilo do sedaj posekanih 93 odstotkov napadenih dreves," izpostavi Breznikar.
Obet za prihodnost
Zavod za gozdove Slovenije priznava, da je rezerv glede izkoriščanja gozda pri nas še ogromno rezerv. Na področju gospodarske lesne predelave v zasebnem sektorju vsako leto posekamo le med 60 in 70 odstotkov lesne mase, ki bi bila po načrtih za posek, ogromna rezerva je tudi na področju turizma.
"13 odstotkov BDP-ja predstavljajo prihodki iz turizma in dejavnosti, povezane s turizmom. Slovenija se ponaša z ohranjenim naravnim okoljem, torej predvsem gozdom. V tem oziru nam gozd - poleg seveda ostalih pozitivnih vplivov na življenje - lahko doprinese veliko več kot le lesna industrija," pri tem pripomni Breznikar.
V primerjavi z ostalimi evropskimi državami izpostavi še odnos med lastniki in uporabniki gozda, pri čemer poudari, da so konflikti v sosednjih državah veliko večji in tudi nivo zagotavljanja splošno koristnih funkcij gozda je v tujini bistveno manjša kot pri nas.
barbara.barbic@zurnal24.si
Če izpostavljaš kot rešitev drugo skrajnost..nevem če na to sicer ciljaš potem tud ta ni v redu. Kaj bo če boš spodbujal da se folk zagrabe za dobiček pa na veliko seka gozdove v ta namen? Misliš da bodo te… ...prikaži več z veseljem skrbeli za gozdove in nazaj pogozdoval z raznovrstnim drevjem? veš da. Pa še to..ne bodo mal pa po mal sekal ampak bodo ogromno posekal..vmes bo zemlja ranljiva za podore in druge naravne pojave..in bo lahko ostala kamnita površina. Zemlja se spere. Tako da ja treba je pazt kaj delaš z zakoni, ker lahk v parih letih ves ta trud od 1770 uničiš.
ampak se zmer je dejstvo, da gozdov ne pustosimo, zakaj je temu tako je pa itak irelevantno
ja, ti bos zdj pameten ... in izjava, da smreka ni avtohtona, kaj so jo prinesli iz amerike ? bog se usmil