Nataša Pirc Musar je povedala, da Acto vidi kot pritisk ameriške industrije. "Ob sprejemu postane mednarodno pravo, ki je celo nad slovensko ustavo," opozarja Pirc Musarjeva. "Bo Slovenija ščitila svoje državljane ali ameriško industrijo?" še sprašuje Pirc Musarjeva. Opozarja, da s sprejetjem Acte "avtorska pravica pride nad človekove pravice."
Acto vidim kot poligon za spreminjanje nacionalnih zakonodaj. Ta bo za zadostitev Acti marsikje potrebna.
"Dinozavri niso izumrli, ker jim je naglavo padel meteor, ampak zato ker se niso znali prilagoditi. Acto vidim kot poskus dinozavrov, da bi meteorje prepovedali," pa je povedal Vuk Čosić.
Parlamentarni odbor za zadeve Evropske unije (EU) je s sklicem razprave pravzaprav sledil eni glavnih zahtev nasprotnikov Acte – češ da se je sporazum sprejemal preveč netransparentno in da je do podpisa sporazuma prišlo brez predhodne nujno potrebne javne razprave.
"Piratstvo oziroma kraja intelektualne lastnine ni in ne more biti vrednota," pa je opozoril Jurij Žurej iz urada za intelektualno lastnino. S stališča intelektualne lastnine jo je označil za korak v pravo smer, a bi bilo po njegovem mnenju potrebno zaradi netransparentega procesa ratifikacijo vseeno zamrzniti.
"Obramba starih pravic, starih monopolov, to so edini zgledi ki Acto zanimajo," pa je povedal Domen Savič."Acta uveljavlja standarde industrijske družbe, ki so neprimerni za informacijsko družbo," je še navedel Savič.
Breda Kutin iz zveze potrošnikov Slovenije pa je Anonymous pozvala, naj jim pomaga popraviti škodo, ki je nastala z napadom na spletno stran. Pravi, da bi jih morali, glede na to, da sami Acto kritizirajo, morali pravzaprav podpreti.
"Ključen problem postopka je, da ta razprava teče šele danes," pa pravi Branko Grims iz SDS. Acta je po njegovem kritična zaradi dela, "ki zajema virtualni svet zadeva velik del človeške družbe, predvsem mlade."
"Ni parlamenta, ki bi uspel dokument tak kot je, ratificirati. S tem pa niso rešeni problemi, ki jih Acta naslavlja," pa je povedal predsednik Zaresa Pavle Gantar.
Kritični tudi evropski poslanci
"Mi smo danes tukaj, ker je internetna generacija politiko opozorila, da se nekaj napačnega dogaja," pa je povedala evropska poslanka Mojca Kleva. "Glavna napaka tega sporazuma je, da vključuje preveč različnih stvari. Enostavno je preveč vsega," pravi in dodaja, da jo osebno sicer moti netransparentost postopka. "Sporazum je nastajal kar nekaj let," opozarja. "Podpisnice niso tiste, ki bi to prve morale biti: Kitajska, Indija, Brazilija," opozarja Klevova, ki se nagiba k temu, da Acte v evropskem parlamentu ne bi podprla.
"Acta intelektualno lastnino enači z zasebno," pa opozarja evropski poslanec Jelko Kacin. Največja težava Acte je po njegovem ta, da bi države podpisnice "ujela" v zastarele okvire dojemanja avtorskih pravic. Povedal je še, da se njegova poslanska skupina nagiba proti sprejetju. "Na spletu bodo vedno vsebine, ki jih je potrebno plačati. Vendar pa mora ostati svoboden," še pravi. "Odprt internet pomeni omejevanje in preseganje monopolov," je še povedal Kacin.
Da jo besedilo ni prepričalo, pa je povedala evropska poslanka Tanja Fajon.
Popoldne protestni shod
Sporazum so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic Unije, po podpisu pa ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic, poroča STA.
Več držav se je nato odločilo za zamrznitev procesa ratifikacije sporazuma, dokler o njem ne bo jasnega enotnega stališča na ravni EU. Da se nagiba v to smer, je v četrtek sporočila tudi slovenska vlada. Vprašanje pa je, ali bo ta napoved dovolj, da Anonymous ustavi svoje aktivnosti, ali pa bo za to potrebno počakati na dejansko zamrznitev.
Kot že omenjeno, pa bo danes popoldne v Ljubljani potekal že drugi protestni shod nasprotnikov Acte. Na prvem, ki je potekal 4. februarja, se jih je zbralo okrog tri tisoč v Ljubljani, nekaj sto pa tudi v Mariboru, še poroča agencija.
