Rabljena oblačila tudi pri nas postajajo trend, ki mu sledi čedalje več ljubiteljev mode. V zadnjem obdobju je opazen porast trgovin z oblačili iz druge roke, v številnih krajih po Sloveniji pa potekajo modni sejmi, namenjeni izmenjavi ali prodaji nošenih oblačil, ki se jih udeležuje čedalje večje število ljudi. Tovrstna dejavnost postaja čedalje bolj priljubljena tudi na številnih spletnih portalih.
Povpraševanje raste
Lastnica trgovine 2nd Chance Marina Bučar opaža, da Slovenci zelo radi sledimo trendom vodilnih svetovnih prestolnic. »Trend nošenja rabljenih oblačil tako v svetu kot pri nas eksponentno narašča,« z zadovoljstvom ugotavlja Bučarjeva, ki je gradnjo celovite podobe blagovne znamke 2nd Chance začrtala strokovno. Barbara Por Horvat, ki ima v lasti trgovino z rabljenimi oblačili Divas Vintage, pa ob tem pove, da se trend nošenja vintage oblačil, ki je v tujini priljubljen že več kot deset let, pri nas šele dobro začenja. Edinstvenost in kakovost pa sta ključna razloga za priljubljenost tovrstnih oblačil. Tudi mladi modni navdušenki Nina Štajner in Tjaša Gračner, ki pod znamko Vintage Vikend že dobra štiri leta pripravljata z nostalgijo obarvane dogodke, na katerih se zberejo najboljši ponudniki tega sloga, menita, da je vintage moda v zadnjem času doživela pravi razcvet. Opažata, da so po tovrstnih kosih najprej začeli posegati mladi, ki so s tem želeli izraziti svojo individualnost, kasneje pa so se jim v želji po večji kakovosti oblačil in obujanju nostalgije pridružili še starejši.
Dokaz, da povpraševanje po artiklih iz druge roke raste, pa je tudi pojav številnih spletnih portalov, ki omogočajo izmenjavo ali prodajo oblačil, nakita ali kozmetike. Uporabnica Anela, ki svoje izdelke prodaja na portalu Moj butik, je povedala, da je zanimanje po oblačilih iz druge roke veliko, med uporabniki pa so najbolj priljubljene menjave. In po katerem artiklu je največ povpraševanja? »Iz lastne prodaje sodeč sklepam, da po čevljih, izjemno priljubljene pa so tudi kavbojke.«
Z vintage modo do obujanja spominov na lepše čase
Po mnenju Mateja Gjurina, lastnika trgovine Gvant, je vzroke za priljubljenost vintage oblačil potrebno iskati v modni industriji, ki narekuje modne smernice. Por Horvatova je prepričana, da gre pri tem za ustvarjanje lastnega stila. »Današnja moda je tako različna, a vedno znova se po inspiracijo vrača nazaj v preteklost.« Gračnerjeva pa je mnenja, da se razlog skriva v prenasičenosti z masovnimi znamkami. Kosi oblačil v posameznih trgovinah so namreč med seboj skoraj identični. Mladi pa stremijo k izražanju svojega lastnega stila, pri čemer si želijo izstopanja. Glavni čar vintage mode je v tem, da poiščemo unikatno oblačilo, ki nam pristaja. »Kakovost oblačil, lepi kroji in miselnost, da smo edini, ki imamo točno določen kos, nas prepričajo v nakup.« Drugi vidik priljubljenosti tovrstnih oblačil pa je ekološke narave. »Večina oblačil, ki jih zavržemo, je nosljivih. Z nošenjem oblačil iz druge roke pa vsaj malo ublažimo vpliv tekstilne industrije na okolje,« sklene Gračnerjeva. Gjurin, ki se z rabljenimi oblačili ukvarja že od leta 1999, pa dodaja, da bo ta trend vedno prisoten, saj je nostalgija vedno popularna, še posebno v težkih časih, ko si jo skušamo pričarati s pomočjo glasbe in oblačil.
»Nimam toliko denarja, da bi kupoval dvakrat.«
Trenutna gospodarska kriza ima nedvomen vpliv tudi na področju mode. Bučarjeva, ki je s svojo znamko prodrla tudi na tuji trg, je mnenja, da je v ozadju tega fenomena nošenja rabljenih oblačil več kot zgolj ekonomska kriza. Prepričana je, da gre pri tem za vstop v novo obdobje. »Masovno potrošništvo ni več popularno, zdaj je veliko bolj priljubljena dobrodelnost ter ekološka in ekonomska usmerjenost. Potrošniki, ki želijo biti modni in v stiku s trendi raje kupujejo zgodbe. Vsak izdelek iz druge roke namreč nosi s sabo svojo zgodbo, pa naj je to zgodovinska, geografska, vsebinska ali dobrodelna. Na ta način danes lahko bistveno več dodamo k svoji zunanji podobi kot pa z masovnim kopičenjem dragih, razkošnih izdelkov z velikimi, svetlečimi logotipi.« Tudi Gjurin je prepričan, da je k priljubljenosti oblačil iz druge roke vsaj delno pripomogla kriza, saj so rabljena oblačila cenovno precej ugodnejša od novih. Ob tem pa podobno kot Bučarjeva izpostavlja še ekološki vidik nakupa. Kupci so čedalje bolj osveščeni tudi na področju recikliranja, ta razlog namreč pogosto navedejo ob obisku njihove trgovine, ki je bila ustanovljena pred slabimi tremi leti. A kot pravi, kriza navsezadnje ne prinaša nikomur, saj so danes stranke pri nakupih še posebno previdne in zahtevne, vsaj kar se tiče kakovosti oblačil in njihovih cen.
Por Horvatova, ki ima v svoji ponudbi pester nabor vintage oblačil in modnih dodatkov iz različnih obdobij 20. stoletja, pravi, da so cene vintage oblačil in sezonske mode primerljive. »Star slovenski pregovor pravi – Nimam toliko denarja, da bi kupoval dvakrat. Razlika med vintage kosi in sezonsko modo je v tem, da slednja v naših omarah redko zdrži dlje kot zgolj eno sezono, medtem ko lepo ohranjena vintage oblačila, narejena iz kakovostnih materialov in krojev, lahko z nami ostanejo vse življenje.«
Bučarjeva je prepričana, da je nastala gospodarska kriza je v veliki meri pozitivno vplivala na pozitivno ozaveščanje potrošnikov. Meni, da se danes ljudje vedno bolj se zavedajo vrednosti okolja, v katerem bivajo ter hkrati razvijajo sočut za ljudi, ki so del naše družbe. »Naraščanje priljubljenosti rabljenih oblačil je samo eden od pokazateljev, da smo uspeli narediti velik korak naprej v svoji ozaveščenosti in pozitivni naravnanosti do sebe in družbe. Gre za bistveno več kot le za ekonomski, racionalni vidik,« še dodaja Bučarjeva.
Predsodki, predsodki …
Gjurin opaža, da predsodki do rabljenih oblačil v zadnjih letih počasi, a zanesljivo izginjajo, najhitreje med mlajšo populacijo. Kljub temu pa so ti še vedno precej močni, sploh v primerjavi z Nizozemsko, Nemčijo in Veliko Britanijo. Kot enega poglavitnih predsodkov pri potrošnikih pa navaja ekonomskega, kupci se namreč pri nakupu pogosto sprašujejo, ali jim gre finančno res tako slabo, da morajo kupovati rabljena oblačila. Bučarjeva nasprotno, predsodkov na tem področju skorajda več ne pozna. Ugotavlja, da imajo njene stranke pozitiven odnos do oblačil iz druge roke, saj so nad njimi naravnost navdušene. V njeni trgovini je sicer največ povpraševanja po torbah prestižnih blagovnih znamk Prada, Louis Vuitton, Marc Jacobs in Balenciaga. Por Horvatova pove, da se odnos posameznikov do rabljenih oblačil razlikuje, nekateri imajo ogromno predsodkov, spet druge tovrstna ponudba navdušuje. »Vintage ni za vsakogar, a naše izkušnje so pokazale, da tudi tisti, ki imajo predsodke, na koncu domov odnesejo kakšen kos nakita ali dodatek za dom,« še sklene Por Horvatova.
