Ptičja gripa na jugozahodu Francije

Zaradi odkritega virusa ptičje gripe H5N1 na jugozahodu Francije, je uvoz perutnine začasno ustavilo že osem držav, tudi Japonska in Maroko, poroča Reuters.

Visoko patogeni virus je ubil od 22 do 32 piščancev, ki jih je imela na dvorišču družina iz Birasa. Francosko ministrstvo je sporočilo, da so nekatere države ustavile uvoz perutnine, med drugim tudi Južna Koreja, Kitajska, Egipt in Alžirija.

V strjenih jatah se hitro širi 

Na našem Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je ptičja gripa nalezljiva bolezen živali, povzročajo pa jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kaj kmalu doseže epidemične razsežnosti.

Potek bolezni pri ptičih je lahko različen, in sicer se lahko kaže le z blagimi znaki, na primer z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc, lahko pa se razvije huda oblika, ki jo poznamo kot visoko patogeno aviarno gripo, zaradi katere ptica pogine. To obliko ptičje gripe so prvič prepoznali v Italiji že leta 1878, je zelo nalezljiva in povzroči smrt ptic že kmalu po pojavu prvih znakov. 

Okužba ljudi je redka

Ljudje se z njo okužijo zelo redko. Prvič so prenos tega virusa na človeka dokazali v Hong Kongu leta 1997. V tem prvem izbruhu bolezni je bolnišnično oskrbo potrebovalo 18 ljudi, šest jih je umrlo. V enem primeru je bil vir okužbe poginula ptica na kmetiji, v preostalih pa živa perutnina na tržnici.

Primeri okužb s ptičjo gripo pri ljudeh so sovpadali z izbruhi visoko patogene različice H5N1 pri perutnini. Obstajajo zelo redki podatki o prenosu virusa H5N1 s človeka na človeka, predvsem med zdravstvenimi delavci, družinskimi člani in med ljudmi, ki so delali na perutninskim farmah v tesnem stiku z živalmi. 

anja.scuka@zurnal24.si